Danes blagovne znamke vedno bolj iščejo načine, kako prevzeti nadzor nad svojim digitalnim oglaševanjem in trženjem, da bi zagotovile, da se njihove naložbe v oglaševanje učinkovito porabijo. Izgradnja lastnega ograjenega vrta jim lahko zagotovi podatke, ki jih potrebujejo za sprejemanje premišljenih odločitev o tem, kako in kam bodo razporedile svoj oglaševalski proračun. Ograjeni vrt opredelimo kot zaprt sistem ali medijske mreže, kjer se ustvarjajo uporabniške vsebine in kjer aktivnosti potekajo znotraj zidov samega vrta in se ne delijo s konkurenco.

Miha Rejc, vodja oddelka za celostne digitalne strategije v družbi iPROM, je v kolumni za Marketing magazin delil mnenje o osnutku strategije »Digitalna Slovenija 2030«.

V prejšnjem blog zapisu za Marketing magazin je Miha Rejc, vodja oddelka za celostne digitalne strategije v iPROMu, Svetovna digitalna medijska krajina ter digitalno oglaševanje: ograjeni vrtovi in odprti splet pojasnil ločnico med mediji, ki so del t. i. odprtega spleta, in platformami, ki jih imenujemo tudi ograjeni vrtovi, kjer so podatki o uporabniki in njihovih odzivih na oglasna sporočila na voljo le upraviteljem teh platform oziroma lastnikom teh sistemov. Izpostavil je ključne prednosti, ki jih odprti splet ponuja oglaševalcem, kot so agilnost, povezovanje podatkov in transparentnost. V tem zapisu pa je osvetlil še uporabniški vidik razumevanja razlik ter zakaj preudarni oglaševalci in uspešne blagovne znamke razumejo, da je odprti splet ključen za učinkovito strategijo digitalnega oglaševanja.

Danes vse pogosteje govorimo o delitvi digitalne medijske krajine. Skladno z razvojem spleta 3.0 se srečujemo z odprtim spletom in ograjenimi vrtovi. Oba omenjena medijska ekosistema, ki sta pomemben del spleta zaradi načina izvajanja digitalnih oglaševalskih dejavnosti, v zadnjem času doživljata pospešeno preobrazbo. Miha Rejc je v blogu za Marketing magazin pojasnil razliko med ekosistemoma ter njune posebnosti z vidika digitalnega oglaševanja.

Za uspeh na digitalu ni več prostora za povprečje. Vsak korak mora biti brezhibno načrtovan in izpeljan: uporabniška izkušnja na spletni strani, kreativa oglaševalske akcije, uporaba inovativnih in naprednih oglasnih formatov izven »ograjenih vrtov«, programatični zakup v medijih, upravljanje in zaščita oglaševalskih podatkov pred konkurenco v lastnih podatkovnih silosih, napredna analitika in unovčenje vseh prednosti podatkovno gnanega oglaševanja. Za nadpovprečno izvedbo je zato dobro imeti v mislih vsaj tri načela. Poglejmo si jih skupaj.

E-poštni marketing v zadnjih dveh letih ni le oživel, temveč je eden izmed najmočnejših in cenovno najbolj dostopnih kanalov za vzpostavljanje visokokakovostne in učinkovite komunikacije s ciljnimi javnostmi.

Znova smo v obdobju, ki je v naša življenja vnesel omejitve in pravila, ki se jih moramo zaradi zaščite zdravja in življenj tudi držati. COVID-19 je zaradi svoje nepredvidljivosti komunikacijo še bolj preselil na splet in pospešil uporabo digitalnih kanalov. Če smo v zadnjih dveh letih govorili o obuditvi e-poštnega marketinga kot pomembnega kanala, ki dosega dobre odzive, je letos ključni trenutek za dober razmislek o strategiji na tem področju. Navsezadnje je to kanal, ki se odlično in zelo učinkovito povezuje z ostalimi digitalnimi kanali in lahko prepleta komunikacijo z vašimi kupci v zgodbo, če je ta premišljena in skrbno načrtovana.

Kaj digitalnemu oglaševanju prinašajo tehnološke novosti? Tehnološki razvoj je danes eksponentno hiter, veliko inovacij, ki so se na trgu pojavile pred nekaj leti, bo v naslednjih letih prešlo v množično rabo. Zadnji preskok podobnega velikostnega reda se je zgodil pred približno desetimi leti, ko so se na trgu pojavili pametni telefoni in spremenili način, kako komuniciramo, dobivamo informacije in opravljamo dnevna opravila. Naše dojemanje sveta se je spremenilo. Vsi smo bili del te (r)evolucije. Naslednji velikanski korak naprej pa se dogaja zdaj.