Miha Rejc, vodja oddelka za celostne digitalne strategije v družbi iPROM, je v kolumni za Marketing magazin delil mnenje o osnutku strategije »Digitalna Slovenija 2030«.

Digitalna preobrazba je eden od ključnih temeljev za razvoj in rast Slovenije v 21. stoletju. Sledenje evropskim in svetovnim trendom na področju tehnologije in digitalizacije je ključno za konkurenčnost in razvoj slovenskega gospodarstva, javnih storitev in družbe nasploh. V ta namen je Vlada Republike Slovenije pripravila osnutek strategije »Digitalna Slovenija 2030« (v nadaljevanju DSI2030), ki bo služila kot krovni okvir za digitalno preobrazbo naše države do leta 2030.

DSI2030 je odgovor Vlade Republike Slovenije na razvojne izzive digitalizacije in je namenjen strateškemu načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe v razvojnem obdobju do leta 2030. DSI2030 upošteva ambicije in načela EU, obenem pa je plod usklajevanja med vladnimi predstavniki, institucijami, akademskimi predstavniki, predstavniki civilne družbe in zainteresirano javnostjo. Strategija naslavlja ključna področja digitalne preobrazbe, kot so gigabitna infrastruktura, digitalna preobrazba gospodarstva, digitalne javne storitve, pot v pametno družbo 5.0, kibernetska varnost, digitalne kompetence in vključenost ter povezane vsebine, kot so podporna okolja in zeleni prehod.

Slovenija za nekaj let zaostaja za drugimi državami

Oblikovanje celovite strategije Republike Slovenije na področju digitalizacije pozdravljamo  in menimo, da v primerjavi z drugimi državami na tem področju zaostajamo za nekaj let; na primer Estonija je na tem področju naredila korenito preobrazbo že pred več kot 10 leti, skandinavske države imajo strategije digitalnega in zelenega prehoda med razvojnimi prioritetami že dlje časa.

V strategiji so predvidene usmeritve in določeni cilji z merljivimi kazalniki za odpravo največjih razvojnih vrzeli za hitrejši razvoj digitalne preobrazbe na vseh področjih. Eno od ključnih področij za digitalno preobrazbo gospodarstva je področje razvoja evropskih marketinških (martech) in oglaševalskih tehnologij (adtech). Na tem področju evropski trg zaostaja oziroma beleži deficit; med 20 največjimi tehnološkimi podjetji na svetu je le eno evropsko. To pomeni, da smo na področju uporabe tehnologij za upravljanje s podatki in trženje močno soodvisni od predvsem ameriških tehnoloških velikanov.

Ne naslavlja podatkovne in tehnološke suverenosti

Vlada Republike Slovenije tako kot druge članice EU se morajo zavzemati za podatkovno in tehnološko suverenost na tem področju. Tega področja DSI2030 konkretno ne naslavlja, je pa vitalnega pomena za ohranjanje konkurenčne prednosti evropskega gospodarstva pri njegovem vključevanju v mednarodne tržne verige. Vlada RS ta cilja lahko zasleduje s podporo domačih in evropskih razvojnih iniciativ ter ponudnikov storitev in rešitev na področju digitalnih oglaševalskih platform, oglaševanja, sistemov za varovanje in obvladovanje podatkov o vedenjskih vzorcih uporabnikov.

Dodatno Vlada RS v »Krovni strategiji razvoja informativne družbe do leta 2030« izpostavlja pomen uporabe slovenskega jezika in ohranjanja kulturne identitete kot eno od ključnih načel strategije. Slovenski mediji, ki se financirajo iz sredstev za oglaševanje, predstavljajo pomembno deležniško skupino, ki prispeva k temu in spodbuja kritičen razmislek ob delovanju družbe. Novodobni evropski poslovni modeli, ki temeljijo na programatičnem oglaševanju in uporabi pametnih podatkov, pa tako učinkovito povezujejo podjetja kot oglaševalce z mediji. S tem zavedanjem je potrebno opolnomočiti tudi slovenska podjetja in organizacije, saj lahko le tako tvorno prispevajo k ohranjanju slovenskega medijskega prostora.

Kako povečati digitalne kompetence?

Drugi pomemben del strategije bi moral biti povečanje digitalnih kompetenc v slovenski družbi. To bi lahko dosegli z večjim poudarkom na digitalnih kompetencah v izobraževalnem sistemu ter z razvojem programov za usposabljanje in prekvalifikacijo delavcev, ki želijo izboljšati svoje digitalne veščine. Pri tem je ključno, da je to usposabljanje na ravni »coach-the-coach« celovito, da predstavi delovanje interneta kot ekosistema v celoti, spodbuja kritičen razmislek, pojasni pravila delovanja interneta in da pedagoški kader predstavljajo neodvisni strokovnjaki, ki ne zastopajo interesov svetovnih podjetij. Kritično razumevanje pravil delovanja interneta in digitalnega okolja je ključno za oblikovanje novih poslovnih modelov, ki bodo soustvarili in krepili konkurenčno evropsko gospodarstvo v prihodnosti in omogočili njegovo suvereno vključevanje v mednarodne poslovne oziroma trženjske tokove.

Potrebna večja vlaganja v kibernetsko varnost

Ključni del strategije je tudi kibernetska varnost. Ta je mogoča, če imajo podjetja in organizacije dostop do najnovejših tehnologij in rešitev za varovanje podatkov in zaščito pred kibernetskimi napadi. Ta cilj lahko podjetniški in javni sektor doseže le z večjim vlaganjem v raziskave in razvoj kibernetske varnosti in pospešeno podporo podjetjem in organizacijam pri prilagajanju novim standardom in regulativam na področju kibernetske varnosti.

Z vlaganji v neodvisno tehnološko infrastrukturo, podatkovno neodvisnostjo, zagotavljanjem kibernetske varnosti in varovanja najvišjih standardov varovanja zasebnosti uporabnikov spleta predvsem ob hitrem vzponu umetne inteligence in njeni pospešeni aplikaciji v praksi lahko zagotavljamo dolgoročno uspešnost slovenskega in evropskega gospodarstva ter krepimo zaupanje uporabnikov spleta v evropske digitalne storitve, vsebino (medije) in tehnološke rešitve. Z enotnim in usklajenim pristopom lahko premagujemo izzive, ki jih prinaša digitalizacija, in postanemo dejavni ustvarjalci želene prihodnosti.

Prvoten zapis je bil objavljen na spletni strani Marketing magazina, 28. januarja 2023: KAKO BO VIDETI »DIGITALNA SLOVENIJA« LETA 2030?