Tomaž Tomšič, podatkovni znanstvenik in vodja raziskovalne enote iPROM Labs, ki že več kot desetletje raziskuje nove tehnologije za oglaševanje v digitalnih medijih in proučuje analitične metode obdelave velikih količin podatkov, je z Marketing magazinom spregovoril o pomembnosti prvoosebnih podatkov, ki veljajo za novo gorivo v krajini digitalnega oglaševanja.

V nenehno spreminjajočem se digitalnem okolju se na tehnološke velikane z vidika zagotavljanja visoke donosnosti naložb v oglaševanje danes ne moremo več zanašati. Intenzivno se približujemo obdobju brez piškotkov, zato morajo blagovne znamke že danes prevzeti odgovornost za lastne podatke in vlagati v izgradnjo lastnega medijskega ograjenega vrta, da bi ostale konkurenčne. Z uporabo neodvisnih rešitev, kot je iPROM Private DMP, ki podatke o uporabnikih postavlja v ospredje procesa odločanja in jih ne deli s konkurenco, bodo podjetja povečala učinkovitost uporabe in hkrati pridobila neposreden dostop do želenih segmentov strank. Na ta način bodo povečala tudi dolgoročno uspešnost svojih marketinških aktivnosti.

Miha Rejc, vodja oddelka celostnih digitalnih strategij v iPROMu, in Tomaž Tomšič, vodja iPROM Labsa, sta na DMS-jevem dogodku Taktik pojasnila, zakaj so danes lastni podatki gonilo učinkovitega digitalnega oglaševanja.

Z uporabo podatkov in tehnologije lahko natančneje ciljamo potrošnike ter prilagajamo oglaševalska sporočila in akcije na spletu. Kako pomembno je to za konkurenčnost v današnjem močno omreženem, podatkovno gnanem in stalno spreminjajočem se svetu, vedo digitalno napredna podjetja, ki sledijo t. i. strategijam digitalno najprej. Kako se tovrstne strategije obnesejo v praksi?

Vodja iPROM Labsa Tomaž Tomšič in Matjaž Robinšak iz Valicona sta na predavanju Marketing TOPX Društva za marketing Slovenije predstavila skupno rešitev na področju tržnega raziskovanja, ki omogoča nagovarjanje in doseganje zgolj zainteresiranih potrošnikov. V trženju so sredstva namreč omejena, zato si tržniki prizadevajo čim bolj zmanjšati neučinkovito komuniciranje ter nagovarjati predvsem tiste potrošnike, ki bi jih ponudba resnično zanimala.

Leta 2020 smo zabeležili pospešeno rast spletne trgovine. Po ocenah strokovnjakov je več kot 90 odstotkov uporabnikov spleta v preteklem letu raziskovalo ali nakupovalo prek spleta. E-trgovina je, gledano na svetovni ravni, zrasla za od 20 do 30 odstotkov. V Sloveniji so spletni trgovci zabeležili rekordne rasti spletne prodaje. Po podatkih Valiconove raziskave (#Novanormalnost, 2020) je spletno nakupovanje konec leta 2020 tudi v Sloveniji doseglo 30 odstotkov populacije. To, kar smo digitalci včasih sanjali, je v letu 2020 postalo resničnost – nova normalnost.

Omejitve glede varstva podatkov se zaostrujejo, oglaševalci pa se vse bolj zavedajo pomena etične in transparentne uporabe podatkov. S 15. avgustom je v digitalnem oglaševanju stopil v veljavo nov standard, imenovan Ogrodje za transparentnost in soglasje 2.0 (TCF 2.0), ki je založnike in ponudnike oglaševalskih tehnoloških rešitev spodbudil k zagotavljanju boljše preglednosti varstva podatkov potrošnikov. Po drugi strani pa je uporabnikom digitalnih medijev omogočil večji nadzor nad tem, s kom in katere podatke delijo. Z zmanjšanjem dostopa do podatkov tretjih oseb zaradi različnih predpisov o zasebnosti in varstvu podatkov potrošnikov je vse bolj zanimiva bolj natančna različica kontekstualnega ciljanja, tj. kontekstualna inteligenca.

Arhitektura podatkovnih zbirk je v dobi industrije 4.0 eden izmed dejavnikov uspeha podjetja na sodobnem trgu. Sposobnost prilagajanja podatkovnih modelov, prilagodljivost uvajanja novih podatkovnih zbirk in hitrost (re)interpretacije velike količine podatkov z namenom spodbujanja poslovne agilnosti in inovativnosti je nekaj, kar trg neusmiljeno zahteva. V programatičnem digitalnem medijskem ekosistemu so odzivne podatkovne zbirke ključne za uspešnost oglasnih akcij in njihovo optimizacijo v realnem času.