V digitalni dobi podatki niso več zgolj podpora – postajajo jedro poslovnih odločitev. Zlasti v digitalnem oglaševanju je jasno, da uspeh vse bolj temelji na kakovostnih podatkih. Med vsemi vrstami podatkov izstopajo prvoosebni podatki – tisti, ki jih podjetja pridobijo neposredno od uporabnikov prek lastnih kanalov, kot so spletna mesta, mobilne aplikacije ali e-poštna sporočila.

Zaradi zakonite in pregledne pridobitve ter neposrednega izvora veljajo za najbolj zanesljiv vir vpogleda v potrebe, vedenje in namere uporabnikov. In vendar – čeprav se številna podjetja tega zavedajo – ostajajo koraki k aktivni uporabi prvoosebnih podatkov pogosto neizpeljani.

Anže Hribar, direktor področja analitike v družbi iPROM, se je v pogovoru z Financami dotaknil prihodnosti umetne inteligence (AI) v marketingu ter izzivov, s katerimi se podjetja danes srečujejo pri njeni uporabi. Ob tem je izpostavil pomen kakovostnih podatkov, njihove natančne vpeljave in stalnega nadgrajevanja modelov, saj, kot pravi, »učinkovitost AI v praksi je odvisna od kakovosti podatkov, pravilne vpeljave in finega izpopolnjevanja«.

Marketing magazin je v marčevski številki predstavil uspešno digitalno oglaševalsko akcijo Stopite z vrtiljaka sprememb, ki smo jo izvedli v sodelovanju z banko Sparkasse. Cilja akcije sta bila povečati število novih komitentov in utrditi prepoznavnost blagovne znamke. Po ocenah banke se je število novih komitentov povečalo za 44 odstotkov.

Simon Cetin, ustanovitelj in partner v podjetju iPROM ter vodja laboratorija Retoba, je v prispevku za Marketing magazin poudaril pomen podatkovne suverenosti v digitalnem oglaševanju. Po njegovih besedah podjetja, ki nimajo vizije gradnje lastnih podatkovnih ekosistemov, plačujejo drugim za dostop in aktivacijo svojih lastnih podatkov, kar jih dolgoročno postavlja v odvisen položaj in povečuje stroške trženja.

Napredek umetne inteligence in strojnega učenja pomembno vpliva na razvoj digitalnega oglaševanja. Oglaševalci lahko z uporabo naprednih algoritmov bolje razumejo vedenje uporabnikov, natančneje napovedujejo njihove nakupne namere ter ustvarjajo bolj relevantna in učinkovita oglasna sporočila. Ti tehnološki premiki omogočajo boljše rezultate in izboljšano uporabniško izkušnjo. Kljub napredku v digitalnem oglaševanju imajo številni oglaševalci še vedno omejene možnosti pri dostopu do lastnih podatkov, saj so ti pogosto shranjeni znotraj zaprtih ekosistemov globalnih platform.
V tem blogu bom predstavil, kako lahko podjetja, ki si želijo več nadzora nad svojimi podatki in večjo neodvisnost pri digitalnem oglaševanju, z iPROM Private DMP-jem zgradijo lastno strategijo upravljanja podatkov.

Hiperpersonalizacija oglaševanja temelji na uporabi naprednih podatkovnih tehnologij, ki omogočajo ustvarjanje oglasnih sporočil, natančno prilagojenih posameznim uporabnikom. V digitalnem oglaševanju o njej govorimo že kar nekaj časa, a z uporabo umetne inteligence (UI) ta taktika dobiva povsem nove razsežnosti.

Simon Cetin, partner v podjetju iPROM ter vodja laboratorija Retoba, je za Marketing magazin povzel ključne dosežke in projekte, ki so zaznamovali leto 2024, ter orisal trende, ki bodo krojili prihodnost oglaševanja. V ospredju preteklega leta so bili inovativni pristopi k uporabi prvoosebnih podatkov in napredne rešitve na področju umetne inteligence, ki postavljajo nove standarde v personalizaciji in uporabniški izkušnji.

Napredna tehnologija in bogata baza podatkov v digitalnem oglaševanju ponujata številne priložnosti, a ostaja pomembno vprašanje pristranskosti v medijskem načrtovanju. Čeprav je industrija oglaševanja vse bolj podatkovno in avtomatizirano usmerjena, se občasno še pojavljajo subtilne pristranskosti, ki lahko vplivajo na natančnost ciljanja občinstva. Reševanje teh izzivov odpira pot k še bolj vključujočim in natančno usmerjenim oglaševalskim aktivnostim, ki nagovarjajo raznolike demografske skupine ter zagotavljajo pravično in učinkovito komuniciranje z vsemi segmenti občinstva.

Prikazno oglaševanje ostaja eno ključnih področij, v katero vlagajo podjetja iz panoge trgovina in FMCG, ki naj bi po podatkih E-Marketerja v letošnjem letu in tudi v naslednjih letih tej obliki digitalnega oglaševanja namenila vse večji delež naložb. Ključen razlog za to je, da se podjetja iz te panoge osredotočajo na oglaševanje na vrhu prodajnega lijaka, katerega glavni cilj je povečanje prepoznavnosti blagovnih znamk. Prikazno oglaševanje je še posebej učinkovito za vzpostavitev vizualne in čustvene povezanosti s ciljnim občinstvom, kar je pomembno za izdelke široke potrošnje, kot so kozmetika, hrana in pijača.

O tem, zakaj prvoosebni podatki danes predstavljajo najbolj dragoceno podatkovno sredstvo, saj podjetjem omogočajo dragocene uvide v analizo uporabnikov njihovih lastnih medijev, sem pisal v prejšnjem blogu. Ob tem pa je treba vseeno pomisliti na določene pasti zanašanja le na prvoosebne podatke. Čeprav ti omogočajo boljše ciljanje obstoječih strank, pa niso dovolj za dosego novih potencialnih kupcev. Dosegajo namreč le kupce, ki so že bili v stiku z našimi podatkovnimi viri. Tretjeosebni podatki dopolnjujejo prvoosebne ter omogočajo širši doseg in priložnosti za pridobivanje novih kupcev.