Nejc Lepen, direktor razvojnega oddelka v iPROM-u, je na 09Diggitu razkril svojo vizijo razvoja interneta in pravil igre v nastajajočem digitalnem okolju. Za Marketing Magazin pa je ob tem odgovarjal na vprašanje: Bo splet 3.0 res decentralizacija interneta ali gre le za mit?

V poplavi digitalnih vsebin in kampanj je danes izjemno težko izstopati, doseči svoje ciljne skupine in ne nazadnje doseči ali izboljšati konverzijo. Na DMS-jevem februarskem članskem srečanju je Leon Brenčič v sodelovanju z Manco Šalehar iz Wolta predstavil praktičen primer, kako lahko na področju digitalnih vsebin dosegamo presežne rezultate.

Težnja po decentralizaciji je popolnoma logičen in na nek način evolucijski proces razvoja interneta, ki ga stroka opisuje s terminom splet 3.0. Simon Cetin je za Marketing magazin delil svoje videnje in pojmovanje spleta 3.0. Pojasnil je, zakaj je bila vloga neodvisnih oglaševalskih tehnologij in standarda OpenRTB pri decentralizaciji digitalnega oglaševanja ključna ter zakaj sta zaščita in plemenitenje oglaševalskih podatkov v lastnih podatkovnih silosih podjetij temelja njihove konkurenčne prednosti v prihodnosti.

Na področju elektronske zasebnosti se soočamo s kar nekaj izzivi, ki jih napovedujejo tudi pričakovane spremembe pravnega okvira na ravni EU. Na marčevski konferenci »Kako učinkovito tržiti in hkrati spoštovati zasebnost kupca?«, ki so jo organizirali Društvo za marketing Slovenije, IAB Slovenija, Info hiša in Slovenska oglaševalska zbornica, je Igor Mali, operativni direktor iPROM, predstavil pomen ciljanega oglaševanja v digitalnih medijih in zakaj je ključno za uspešno doseganje ciljne skupine potrošnikov.

Programatično oglaševanje je vodilni način zakupa oglasnega prostora v digitalnih medijih. Delež sredstev, ki jih tržniki namenjajo tej obliki zakupa medijskega prostora, vztrajno raste. Gre za preverjeno učinkovito in prilagodljivo obliko oglaševanja, ki prevzema vse večji delež oglaševalskih sredstev ter se hitro širi na povezano televizijo, zunanje digitalno oglaševanje ter avdio platforme.

Leta 2020 smo govorili, da je digitalno oglaševanje na krilih pandemije poletelo, danes pa lahko dodamo, da je njegov paradni konj prikazno oglaševanje. Podjetja lahko z njim preskočijo zidove t. i. ograjenih vrtov in z vsemi kreativnimi možnostmi, ki jih ponuja, stopijo tudi izven lastnih okvirov. Glavne značilnosti programatičnega in prikaznega oglaševanja je vodja spletnih medijskih specialistov v iPROMu Miloš Suša predstavil na predavanju Društva za marketing Slovenije, aktualne trende v digitalni medijski krajini pa v prispevku Marketing magazina.

Za uspeh na digitalu ni več prostora za povprečje. Vsak korak mora biti brezhibno načrtovan in izpeljan: uporabniška izkušnja na spletni strani, kreativa oglaševalske akcije, uporaba inovativnih in naprednih oglasnih formatov izven »ograjenih vrtov«, programatični zakup v medijih, upravljanje in zaščita oglaševalskih podatkov pred konkurenco v lastnih podatkovnih silosih, napredna analitika in unovčenje vseh prednosti podatkovno gnanega oglaševanja. Za nadpovprečno izvedbo je zato dobro imeti v mislih vsaj tri načela. Poglejmo si jih skupaj.

Če so se podjetja v zadnjih dveh letih borila za preživetje, je zdaj čas, da se intenzivneje osredotočijo na rast. Pri tem jim lahko pomagajo tehnologije za digitalno oglaševanje (Ad-Tech), ki se letos pospešeno razvijajo v smeri vse večje integracije umetne inteligence, oblačnih storitev in podatkovnih virov ter vse večje zaščite podatkov podjetij in spletnih uporabnikov. V zapisu si preberite, kateri trendi bodo v 2022 vodilni.

Če si želijo oglaševalci zagotoviti nadzor nad upravljanjem svojih blagovnih znamk, naj se osredotočijo na razvoj lastnih vsebin in podatkovnih silosov, je v pogovoru za Marketing magazin svetoval operativni direktor v iPROMu Igor Mali.

Da smo v družbi iPROM v letu 2021 poslovali dobro in beležimo stabilno rast, gre zasluga aktivnemu inoviranju na področju oglaševalske tehnologije, odpiranju novih segmentov in trgov ter podpori naročnikom pri izboljševanju poslovnih rezultatov. Odločilno pa je bilo tudi, da smo ob povečanem povpraševanju po storitvah, povečani uporabi naših rešitev in hibridnem modelu dela uspeli poskrbeti za dobro počutje zaposlenih, je za Marketing magazin pojasnil ustanovitelj in partner v družbi iPROM Simon Cetin.