Napredna tehnologija in bogata baza podatkov v digitalnem oglaševanju ponujata številne priložnosti, a ostaja pomembno vprašanje pristranskosti v medijskem načrtovanju. Čeprav je industrija oglaševanja vse bolj podatkovno in avtomatizirano usmerjena, se občasno še pojavljajo subtilne pristranskosti, ki lahko vplivajo na natančnost ciljanja občinstva. Reševanje teh izzivov odpira pot k še bolj vključujočim in natančno usmerjenim oglaševalskim aktivnostim, ki nagovarjajo raznolike demografske skupine ter zagotavljajo pravično in učinkovito komuniciranje z vsemi segmenti občinstva.

Prikazno oglaševanje ostaja eno ključnih področij, v katero vlagajo podjetja iz panoge trgovina in FMCG, ki naj bi po podatkih E-Marketerja v letošnjem letu in tudi v naslednjih letih tej obliki digitalnega oglaševanja namenila vse večji delež naložb. Ključen razlog za to je, da se podjetja iz te panoge osredotočajo na oglaševanje na vrhu prodajnega lijaka, katerega glavni cilj je povečanje prepoznavnosti blagovnih znamk. Prikazno oglaševanje je še posebej učinkovito za vzpostavitev vizualne in čustvene povezanosti s ciljnim občinstvom, kar je pomembno za izdelke široke potrošnje, kot so kozmetika, hrana in pijača.

O tem, zakaj prvoosebni podatki danes predstavljajo najbolj dragoceno podatkovno sredstvo, saj podjetjem omogočajo dragocene uvide v analizo uporabnikov njihovih lastnih medijev, sem pisal v prejšnjem blogu. Ob tem pa je treba vseeno pomisliti na določene pasti zanašanja le na prvoosebne podatke. Čeprav ti omogočajo boljše ciljanje obstoječih strank, pa niso dovolj za dosego novih potencialnih kupcev. Dosegajo namreč le kupce, ki so že bili v stiku z našimi podatkovnimi viri. Tretjeosebni podatki dopolnjujejo prvoosebne ter omogočajo širši doseg in priložnosti za pridobivanje novih kupcev.

Prvoosebni podatki postajajo osrednji element poslovnih procesov, zaščita zasebnosti uporabnikov pa v podjetjih dobiva vse večji pomen. S postopnim upadanjem podpore tretjeosebnim piškotkom se zmanjšujejo možnosti za ciljanje uporabnikov, zaradi česar se podjetja soočajo z novimi izzivi, saj morajo združiti zahteve po personalizaciji vsebin z vedno večjo težnjo po zaščiti in varstvu podatkov.

Potrošniki vse bolj cenijo zasebnost in individualno obravnavo, kar podjetjem in blagovnim znamkam narekuje, da prevzamejo nadzor nad svojimi lastnimi, prvoosebnimi podatki. Namesto da se zanašajo na zunanje vire, kot so tretjeosebni piškotki, morajo podjetja usmeriti pozornost na prvoosebne podatke, ki jih zbirajo neposredno prek interakcij z uporabniki. Prvoosebni podatki predstavljajo dragoceno osnovo za ustvarjanje personaliziranih izkušenj in izboljšanje učinkovitosti marketinških strategij prihodnosti.

Anže Hribar, direktor področja analitike v iPROMu, je na dogodku DMS Taktik predstavil pomen izbire ustrezne podatkovne strategije in tehnološke platforme za zbiranje ter obdelavo podatkov v digitalnem marketingu. Hribar je izpostavil ključne izzive, s katerimi se danes soočajo podjetja pri upravljanju podatkov, ter predstavil neodvisna analitična orodja, ki omogočajo nadzor nad zbranimi podatki.

Spremembe so tudi v digitalnem oglaševanju edina stalnica, a en vidik ostaja ključen – kako doseči pravega uporabnika ob pravem času z zanj pomembnim sporočilom. Prvoosebni podatki so postali temeljni element pri zagotavljanju bolj personaliziranih in učinkovitih oglasnih akcij, predvsem so pomembni pri nagovarjanju in negovanju obstoječih kupcev. Zakaj je ključno, da jih podjetja hranijo v zasebnih podatkovnih skladiščih, kot je iPROM Private DMP, in kako te podatke uporabiti za učinkovitejše digitalno oglaševanje? O tem podrobneje pišemo v tem blogu.

Zaupanje je ključen temelj uspešnega trženja. S povečanjem obsega obdelave podatkov potrošnikov se podjetja vse bolj osredotočajo na iskanje načinov, kako vzpostaviti pristne in trajnostne odnose s svojim občinstvom. Pri tem se kot ena najučinkovitejših strategij izkazuje upravljanje soglasij, saj zagotavlja preglednost, etično ravnanje in skladnost z obdelavo podatkov.
V nadaljevanju bomo podrobneje raziskali, kako upravljanje soglasij (ang. consent management) prispeva h krepitvi zaupanja, kako strategije, ki temeljijo na izrecni privolitvi, izboljšujejo marketinške aktivnosti, ter kako centralizacija in uporaba prvoosebnih podatkov podpirata vzpostavitev dolgoročnih odnosov s strankami.

V dinamičnem digitalnem medijskem okolju, kjer se število oglaševalskih platform nenehno povečuje, cene oglasov vztrajno naraščajo, konkurenca pa postaja vse ostrejša, tehnološki premiki pa postavljajo nove zahteve, je pomembno, da blagovne znamke prilagodijo svoje pristope za premagovanje teh izzivov. Kot strokovnjaki za oglaševalskotehnološke in podatkovno gnane oglaševalske strategije nenehno razvijamo rešitve, ki maksimizirajo donosnost naložb v digitalno oglaševanje. V tem blogu bomo raziskali pomen oglaševanja v zgornjem delu prodajnega lijaka za blagovne znamke, ki stremijo k dolgoročni rasti, in kako ta strategija prispeva k učinkovitemu doseganju poslovnih ciljev.

Pospešena digitalizacija vse bolj sili trgovce, da na novo osmislijo način interakcije s potrošniki. Umetna inteligenca, navidezna resničnost, DOOH, pomočniki AI – vse to so pojmi, ki temeljito preobražajo trgovsko panogo, predvsem pa na novo ustvarjajo način, kako blagovne znamke stopajo v interakcijo s kupci. Pojav phygital se še posebej uveljavlja v zadnjih letih. Kombinacija besed ‘fizično’ in ‘digitalno’ opisuje integracijo fizičnih in digitalnih doživetij. Ta strategija združuje sinergijo in integracijo med fizičnim prostorom trgovin in digitalnimi kanali, kar vodi do celovite, privlačne potrošniške izkušnje.