Čeprav so nekatera evropska podjetja že naredila pomemben napredek, so nekatera še vedno močno odvisna od tehnoloških podjetij, ki imajo sedež zunaj Evropske unije. To slabi njihov položaj na trgu in strateško avtonomijo v digitalnem svetu ter posledično zmanjšuje možnosti za gospodarsko rast. Miha Rejc, vodja oddelka za celostne digitalne strategije v iPROMu in strasten zagovornik zasebnosti uporabnikov in varnosti njihovih podatkov na spletu, je z Društvom za marketing Slovenije v ekskluzivnem intervjuju spregovoril o neravnovesju pri digitalni suverenosti slovenskih podjetij ter podal nekaj rešitev, ki lahko ta neravnovesja odpravijo.

Področje trženja in oglaševanja se pospešeno spreminja zaradi vse hitrejših sprememb v vedenju uporabnikov ter agilnih odzivov podjetij, ki se vse bolj zavedajo pomena zasebnosti ter hitro sprejemajo nove tehnologije. Podjetja, ki sledijo trendom in potrebam okolja, se vse bolj premikajo v smeri strategije, ki na prvo mesto postavlja uporabnika oziroma potrošnika, in hkrati ustvarjajo trajnostno vrednost za vse vključene v sam proces trženja – za potrošnike, blagovne znamke, založnike in tehnološke partnerje. V nadaljevanju se bom osredotočila na pomen razumevanja vloge oglaševanja na celotni nakupni poti potrošnika, ki je danes močno prepletena, večkanalna, vsaka točka stika pa ustvarja priložnost za konverzije.

Danes blagovne znamke vedno bolj iščejo načine, kako prevzeti nadzor nad svojim digitalnim oglaševanjem in trženjem, da bi zagotovile, da se njihove naložbe v oglaševanje učinkovito porabijo. Izgradnja lastnega ograjenega vrta jim lahko zagotovi podatke, ki jih potrebujejo za sprejemanje premišljenih odločitev o tem, kako in kam bodo razporedile svoj oglaševalski proračun. Ograjeni vrt opredelimo kot zaprt sistem ali medijske mreže, kjer se ustvarjajo uporabniške vsebine in kjer aktivnosti potekajo znotraj zidov samega vrta in se ne delijo s konkurenco.

Strategije ciljanja v oglaševanju se že dolgo soočajo z očitkom pristranskosti, saj se tradicionalne metode zanašajo na predpostavke o demografskih podatkih in ne uspejo natančno predstaviti raznolike in spreminjajoče se narave sodobnih potrošnikov. Posledično se številne blagovne znamke trudijo učinkovito doseči in aktivirati svoje ciljno občinstvo, kar je povzročilo frustracije uporabnikov digitalnih medijev in porast tehnologije za blokiranje oglasov. iPROM Private DMP kot rešitev za upravljanje prvoosebnih podatkov spreminja način razmišljanja in določa nova pravila ciljanja.

Miha Rejc, vodja oddelka za celostne digitalne strategije v družbi iPROM, je v kolumni za Marketing magazin delil mnenje o osnutku strategije »Digitalna Slovenija 2030«.

V prejšnjem blog zapisu za Marketing magazin je Miha Rejc, vodja oddelka za celostne digitalne strategije v iPROMu, Svetovna digitalna medijska krajina ter digitalno oglaševanje: ograjeni vrtovi in odprti splet pojasnil ločnico med mediji, ki so del t. i. odprtega spleta, in platformami, ki jih imenujemo tudi ograjeni vrtovi, kjer so podatki o uporabniki in njihovih odzivih na oglasna sporočila na voljo le upraviteljem teh platform oziroma lastnikom teh sistemov. Izpostavil je ključne prednosti, ki jih odprti splet ponuja oglaševalcem, kot so agilnost, povezovanje podatkov in transparentnost. V tem zapisu pa je osvetlil še uporabniški vidik razumevanja razlik ter zakaj preudarni oglaševalci in uspešne blagovne znamke razumejo, da je odprti splet ključen za učinkovito strategijo digitalnega oglaševanja.

Danes vse pogosteje govorimo o delitvi digitalne medijske krajine. Skladno z razvojem spleta 3.0 se srečujemo z odprtim spletom in ograjenimi vrtovi. Oba omenjena medijska ekosistema, ki sta pomemben del spleta zaradi načina izvajanja digitalnih oglaševalskih dejavnosti, v zadnjem času doživljata pospešeno preobrazbo. Miha Rejc je v blogu za Marketing magazin pojasnil razliko med ekosistemoma ter njune posebnosti z vidika digitalnega oglaševanja.

Programatično oglaševanje je vodilni način zakupa oglasnega prostora v digitalnih medijih. Delež sredstev, ki jih tržniki namenjajo tej obliki zakupa medijskega prostora, vztrajno raste. Gre za preverjeno učinkovito in prilagodljivo obliko oglaševanja, ki prevzema vse večji delež oglaševalskih sredstev ter se hitro širi na povezano televizijo, zunanje digitalno oglaševanje ter avdio platforme.

Leta 2020 smo govorili, da je digitalno oglaševanje na krilih pandemije poletelo, danes pa lahko dodamo, da je njegov paradni konj prikazno oglaševanje. Podjetja lahko z njim preskočijo zidove t. i. ograjenih vrtov in z vsemi kreativnimi možnostmi, ki jih ponuja, stopijo tudi izven lastnih okvirov. Glavne značilnosti programatičnega in prikaznega oglaševanja je vodja spletnih medijskih specialistov v iPROMu Miloš Suša predstavil na predavanju Društva za marketing Slovenije, aktualne trende v digitalni medijski krajini pa v prispevku Marketing magazina.

Za uspeh na digitalu ni več prostora za povprečje. Vsak korak mora biti brezhibno načrtovan in izpeljan: uporabniška izkušnja na spletni strani, kreativa oglaševalske akcije, uporaba inovativnih in naprednih oglasnih formatov izven »ograjenih vrtov«, programatični zakup v medijih, upravljanje in zaščita oglaševalskih podatkov pred konkurenco v lastnih podatkovnih silosih, napredna analitika in unovčenje vseh prednosti podatkovno gnanega oglaševanja. Za nadpovprečno izvedbo je zato dobro imeti v mislih vsaj tri načela. Poglejmo si jih skupaj.