Leon Brenčič, direktor odnosov z naročniki v iPROMu, je za revijo InStore osvetlil izsledke raziskave iPROMa in Valicona o nakupni poti v turizmu, bančništvu in telekomunikacijah v letu 2020.

Digitalni kanali iz leta v leto pridobivajo na pomembnosti, letos pa so zagotovo ključni za uspeh prav zaradi svoje učinkovitosti.

Andrej Ivanec se je z Marketing magazin pogovarjal o tem, kako realen je podatek o tem, da bodo digitalne multinacionalke v Sloveniji letno ustvarile za okoli 100 milijonov evrov prometa.

Pred kratkim sem na Biotehniški fakulteti predaval o digitalizaciji nakupnih navad v segmentu potrošnje živil. Ob pripravah na predavanje sem se ujel pri razmišljanju, da je pospešena digitalizacija zajela prav vse industrije. Danes lahko kos dobrega mesa prvovrstne slovenske reje naročimo preprosto kar na spletu. Vsesplošna digitalizacija je zajela tudi prehrambno industrijo, kjer so prisotnost do sedaj krepile le najnaprednejše blagovne znamke. Danes digitalni svet predstavlja stičišče družbenega delovanja, nakupovanje živil na spletu pa v letošnjem letu beleži skokovito rast, saj se potrošniki prilagajajo razmeram in se zaradi varnosti izogibajo obiskom večjih nakupovalnih središč ali pa izkoriščajo možnost nakupa prek spleta in dostave na dom.

Pri snovanju strategij vsebinskega marketinga ločujemo med plačanimi, prisluženimi in lastnimi mediji. Čeprav se posamezni kanali med seboj razlikujejo, pa se na digitalnih medijih med sabo močno prepletajo ter tako ozaveščajo o podjetju ali blagovni znamki in ustvarjajo vpletenost potrošnikov. Plačani in prisluženi mediji dobijo večino pozornosti, saj dosegajo večje občinstvo, vendar so danes vse bolj pomembni lastni mediji, saj blagovnim znamkam zagotavljajo najvišje standarde upravljanja in varnosti blagovne znamke.

Leon Brenčič, direktor odnosov z naročniki v iPROMu, se je z Marketing magazinom pogovarjal o tem, kakšen potencial imajo v Sloveniji QR-kode po sprostitvi vseh ukrepov po prvem valu epidemije.

Omejitve glede varstva podatkov se zaostrujejo, oglaševalci pa se vse bolj zavedajo pomena etične in transparentne uporabe podatkov. S 15. avgustom je v digitalnem oglaševanju stopil v veljavo nov standard, imenovan Ogrodje za transparentnost in soglasje 2.0 (TCF 2.0), ki je založnike in ponudnike oglaševalskih tehnoloških rešitev spodbudil k zagotavljanju boljše preglednosti varstva podatkov potrošnikov. Po drugi strani pa je uporabnikom digitalnih medijev omogočil večji nadzor nad tem, s kom in katere podatke delijo. Z zmanjšanjem dostopa do podatkov tretjih oseb zaradi različnih predpisov o zasebnosti in varstvu podatkov potrošnikov je vse bolj zanimiva bolj natančna različica kontekstualnega ciljanja, tj. kontekstualna inteligenca.

Živimo in poslujemo v časih, ki jih noben učbenik ni predvidel. Covid-19 nedvomno vpliva na naše nakupne navade, kar podjetjem otežuje napovedovanje obnašanja potrošnikov. Prav zato so postali podatki še bolj pomembni kot prej, saj vam njihovo razumevanje pomaga, da bolje razumete potrebe svojih kupcev in jih tudi ustrezno naslovite. V pomoč vam ponujam odgovore na nekaj vprašanj, ki vam lahko pomagajo priti do boljših rezultatov.

Danes, ko je obnašanje potrošnikov postalo bolj nestanovitno, je lovljenje njihove pozornosti ob pravem času na pravem mestu s pravim sporočilom postalo vse bolj pomembno. Skladno s tem danes rastejo tudi naložbe v programatično oglaševanje, ki že dolgo ni omejeno zgolj na digitalne medije, ampak se aktivno deli tudi na druge digitalne naprave, ki so del interneta stvari. Vse bolj pomemben del tega sistema so tudi digitalni zasloni za zunanje oglaševanje, ki potrošnikovo pozornost lovijo na različnih interesnih točkah – od nakupnih središč, letališč do trgovin. Poleg enostavnejše menjave oglasnih kreativ kot pri tradicionalnem zunanjem oglaševanju ponuja možnost uporabe podatkov ključen korak k večji učinkovitosti.