Luka Andrejak je na srečanju članov Društva za marketing Slovenije delil nekaj praktičnih napotkov o uporabi umetne inteligence v digitalnem oglaševanju ter predstavil, kako tehnologije umetne inteligence uporabljamo v družbi iPROM.

Piškotki tretjih oseb so bili vrsto let temeljno orodje za strokovnjake v digitalnem marketingu, s katerim so pridobivali podatke o vedenju potrošnikov in prilagajali oglaševalske aktivnosti. Ti časi se počasi končujejo. Zaradi naraščajočih skrbi glede varstva osebnih podatkov in postopnega opuščanja uporabe piškotkov tretjih oseb s strani velikih tehnoloških podjetij tržniki aktivno iščejo alternative. V novi dobi, ko bo uporaba tretjeosebnih piškotkov omejena, postajajo lastni, prvoosebni podatki ključni za personalizirano oglaševanje in pridobivanje konkurenčne prednosti.

V majski kolumni za Marketing magazin Simon Cetin, partner in ustanovitelj družbe iPROM, piše o aktualni temi – umetni inteligenci v marketingu, za katero pravi, da je pomembno zavedati se njenega dolgoročnega potenciala. Verjame, da smo na pragu nove tehnološke revolucije, ki bo dosegla večje razsežnosti kot industrijska revolucija sredi 18. stoletja, ki je temeljito preoblikovala način življenja in dela ter dvignila standard bivanja človeštva.

V hitro spreminjajočem se tehnološko gnanem okolju se pomen podatkov bistveno krepi, zato oglaševalci pospešeno prepoznavajo potrebo po bolj naprednih platformah za upravljanje lastnih podatkov in analitičnih orodjih. Za uspešnejše krmarjenje po novih terenih in učinkovitejšo optimizacijo strategij ciljanja pa je treba najprej razumeti, zakaj so neodvisne platforme za upravljanje lastnih podatkov in komplementarna analitična orodja nepogrešljivi za vsakega oglaševalca.

Tomaž Tomšič, podatkovni znanstvenik in vodja raziskovalne enote iPROM Labs, ki že več kot desetletje raziskuje nove tehnologije za oglaševanje v digitalnih medijih in proučuje analitične metode obdelave velikih količin podatkov, je z Marketing magazinom spregovoril o pomembnosti prvoosebnih podatkov, ki veljajo za novo gorivo v krajini digitalnega oglaševanja.

V nenehno spreminjajočem se digitalnem okolju se na tehnološke velikane z vidika zagotavljanja visoke donosnosti naložb v oglaševanje danes ne moremo več zanašati. Intenzivno se približujemo obdobju brez piškotkov, zato morajo blagovne znamke že danes prevzeti odgovornost za lastne podatke in vlagati v izgradnjo lastnega medijskega ograjenega vrta, da bi ostale konkurenčne. Z uporabo neodvisnih rešitev, kot je iPROM Private DMP, ki podatke o uporabnikih postavlja v ospredje procesa odločanja in jih ne deli s konkurenco, bodo podjetja povečala učinkovitost uporabe in hkrati pridobila neposreden dostop do želenih segmentov strank. Na ta način bodo povečala tudi dolgoročno uspešnost svojih marketinških aktivnosti.

Anže Hribar, direktor analitičnega oddelka v iPROMu, je na dogodku Dan e-zasebnosti, ki ga je Društvo za marketing Slovenije organiziralo skupaj z Info hišo, IAB-jem Slovenija in Slovensko oglaševalsko zbornico, predstavil rešitev iPROM Private DMP, zakonsko skladno podatkovno platformo, ki omogoča uporabo podatkov za podatkovno gnano oglaševanje na odprtem spletu, ter analitično orodje Piwik PRO, ki za analiziranje celotne uporabniške izkušnje ne žrtvuje zasebnosti uporabnikov in je v skladu z evropsko zakonodajo.

Čeprav so nekatera evropska podjetja že naredila pomemben napredek, so nekatera še vedno močno odvisna od tehnoloških podjetij, ki imajo sedež zunaj Evropske unije. To slabi njihov položaj na trgu in strateško avtonomijo v digitalnem svetu ter posledično zmanjšuje možnosti za gospodarsko rast. Miha Rejc, vodja oddelka za celostne digitalne strategije v iPROMu in strasten zagovornik zasebnosti uporabnikov in varnosti njihovih podatkov na spletu, je z Društvom za marketing Slovenije v ekskluzivnem intervjuju spregovoril o neravnovesju pri digitalni suverenosti slovenskih podjetij ter podal nekaj rešitev, ki lahko ta neravnovesja odpravijo.

Danes blagovne znamke vedno bolj iščejo načine, kako prevzeti nadzor nad svojim digitalnim oglaševanjem in trženjem, da bi zagotovile, da se njihove naložbe v oglaševanje učinkovito porabijo. Izgradnja lastnega ograjenega vrta jim lahko zagotovi podatke, ki jih potrebujejo za sprejemanje premišljenih odločitev o tem, kako in kam bodo razporedile svoj oglaševalski proračun. Ograjeni vrt opredelimo kot zaprt sistem ali medijske mreže, kjer se ustvarjajo uporabniške vsebine in kjer aktivnosti potekajo znotraj zidov samega vrta in se ne delijo s konkurenco.

Predstavljajte si, da lahko s popolnim sporočilom v pravem trenutku učinkovito nagovorite vnaprej opredeljeno občinstvo glede na njegova zanimanja in izboljšate učinkovitost oglasnih akcij. Prav to lahko odslej z oglasnimi akcijami z uporabo lastnega ograjenega vrta dosega Fraport Slovenija, upravljavec ljubljanskega letališča.