Alena Selimović, analitičarka v iPROMu, je v blogu za Marketing magazin razbijala miti in resnice o atribucijskih modelih, ki jih uporabljamo v marketingu. Opredelitev oglaševalskih kanalov, v katera je smiselno vlagati oglaševalska sredstva, ni vedno preprosta naloga. Mnogi se pri sprejemanju marketinških odločitev zanašajo zgolj na podatke, dostopne v storitvi Google Analytics. A da bi lahko resnično razumeli, od kod prihajata obisk na vaše spletno mesto in prodaja, se ni pametno zanašati le na vseprisotno Googlovo rešitev.

Če so se podjetja v zadnjih dveh letih borila za preživetje, je zdaj čas, da se intenzivneje osredotočijo na rast. Pri tem jim lahko pomagajo tehnologije za digitalno oglaševanje (Ad-Tech), ki se letos pospešeno razvijajo v smeri vse večje integracije umetne inteligence, oblačnih storitev in podatkovnih virov ter vse večje zaščite podatkov podjetij in spletnih uporabnikov. V zapisu si preberite, kateri trendi bodo v 2022 vodilni.

Vodja iPROM Labsa Tomaž Tomšič in Matjaž Robinšak iz Valicona sta na predavanju Marketing TOPX Društva za marketing Slovenije predstavila skupno rešitev na področju tržnega raziskovanja, ki omogoča nagovarjanje in doseganje zgolj zainteresiranih potrošnikov. V trženju so sredstva namreč omejena, zato si tržniki prizadevajo čim bolj zmanjšati neučinkovito komuniciranje ter nagovarjati predvsem tiste potrošnike, ki bi jih ponudba resnično zanimala.

Blagovne znamke se soočajo s prilagajanjem poslovnih praks, ponudbe in načina dela, da bodo lahko uspešno zadostile potrebam potrošnika v novi resničnosti. Kljub temu, da pandemija še zdaleč ni končana, svetujemo, da pri načrtovanju in osmišljanju aktivnosti za prihajajoče leto razmišljate, kako se boste učinkovito prilagodili dolgoročnim spremembam, ki so na obzorju.

Nejc Lepen, direktor razvojnega oddelka v iPROMu, se je s časnikom Delo pogovarjal o novem oglaševalskem ekosistemu, ki v sodelovanju s podjetjem Fraport Slovenija nastaja na Letališču Ljubljana.

Omejitve glede varstva podatkov se zaostrujejo, oglaševalci pa se vse bolj zavedajo pomena etične in transparentne uporabe podatkov. S 15. avgustom je v digitalnem oglaševanju stopil v veljavo nov standard, imenovan Ogrodje za transparentnost in soglasje 2.0 (TCF 2.0), ki je založnike in ponudnike oglaševalskih tehnoloških rešitev spodbudil k zagotavljanju boljše preglednosti varstva podatkov potrošnikov. Po drugi strani pa je uporabnikom digitalnih medijev omogočil večji nadzor nad tem, s kom in katere podatke delijo. Z zmanjšanjem dostopa do podatkov tretjih oseb zaradi različnih predpisov o zasebnosti in varstvu podatkov potrošnikov je vse bolj zanimiva bolj natančna različica kontekstualnega ciljanja, tj. kontekstualna inteligenca.

Živimo in poslujemo v časih, ki jih noben učbenik ni predvidel. Covid-19 nedvomno vpliva na naše nakupne navade, kar podjetjem otežuje napovedovanje obnašanja potrošnikov. Prav zato so postali podatki še bolj pomembni kot prej, saj vam njihovo razumevanje pomaga, da bolje razumete potrebe svojih kupcev in jih tudi ustrezno naslovite. V pomoč vam ponujam odgovore na nekaj vprašanj, ki vam lahko pomagajo priti do boljših rezultatov.

Kadar želimo naročnikom predstaviti prednosti digitalnega oglaševanja v primerjavi s tradicionalnimi oblikami, se vedno znova sklicujemo na njegovo učinkovitost, merljivost, možnost prilagajanja oglasnih akcij v realnem času. Danes so prav te prednosti digitalnega oglaševanja ključne in podjetjem zagotavljajo boljše rezultate z vidika vložka oglaševalskih sredstev. Gorivo sodobnega digitalnega oglaševanja pa so seveda podatki, ki so v teh časih postali zlato. Njihova vse bolj pogosta uporaba pa vedno močneje kliče po uporabi enotnega podatkovnega vira, saj lahko le tako zagotovimo celovit in transparenten vpogled v uspešnost oglasnih akcij.

V prejšnjem zapisu na temo e-poštnega marketinga smo spoznali glavne metrike za spremljanje uspešnosti svojih e-poštnih sporočil, danes pa delim nekaj namigov za morda najbolj zanimivo izmed njih – konverzijsko stopnjo e-poštnega marketinga.