V majski kolumni za Marketing magazin Simon Cetin, partner v družbi iPROM in ustanovitelj laboratorija za avtoregresivne pogovorne sisteme Retoba, piše o ključni vlogi empatije v tehnoloških inovacijah, ki povezujejo človeka in stroj. Poudarja, da mora biti empatija v središču vseh tehnoloških interakcij, da se ohranijo človeške vrednote in krepi zaupanje med uporabniki in tehnologijo.

Ko se digitalno oglaševanje prilagaja večji zasebnosti uporabnikov in strogim pravilom, se pojavlja vprašanje, kako brez tretjeosebnih podatkov še vedno ciljati prave uporabnike. Tradicionalne metode, ki so temeljile na sledenju uporabnikom na spletu, so zaradi zahtev po večji zasebnosti manj učinkovite. Oglaševalci in znamke zdaj iščejo nove pristope, ki upoštevajo zasebnost, a hkrati zagotavljajo relevantnost in personalizacijo. V iPROMu že vrsto let uporabljamo več metod ciljanja, ki ne slonijo na uporabi tretjeosebnih piškotkov. V prvem delu bloga se bom osredotočil na tri glavne metode, ki danes oblikujejo svet digitalnega oglaševanja.

Marketing magazin se je pogovarjal s Tomažem Tomšičem, vodjo iPROM Labsa, o pripravljenosti družbe iPROM na Googlovo odpravo piškotkov tretjih oseb.

Leto 2024 prinaša pomemben mejnik v digitalnem oglaševalskem in trženjskem ekosistemu – ukinitev uporabe piškotkov tretjih oseb oz. t. i. cookiepocalypse. Ta sprememba je neposreden odgovor na vedno glasnejši klic po večji zasebnosti s strani uporabnikov in na spreminjajoče se zakonodajno okolje. Trženjski strokovnjaki so pred izzivom, da temeljito preoblikujejo svoje strategije, da bi uspešno krmarili v novem okolju.

V digitalnem oglaševalskem ekosistemu je učinkovito ciljanje ključno za uspeh kampanj. S prehodom na prvoosebne podatke in naprednimi tehnologijami AI je zakup digitalnih medijev doživel revolucijo. Eden od izpostavljenih pristopov je modeliranje Look-Alike oziroma modeliranje po metodi iskanja podobnih vzorcev z uporabo umetne inteligence. Ta pristop blagovnim znamkam omogoča, da svoje oglaševalske akcije natančneje usmerjajo k pravim občinstvom, kjer je verjetnost za naklonjenost blagovni znamki precej višja. V tem blog zapisu bom pojasnil, kako poteka zakup digitalnih medijev s pomočjo prvoosebnih podatkov in modeliranja Look-Alike z uporabo umetne inteligence, ter prikazal primer iz prakse.

V digitalni dobi, kjer je konkurenca le klik stran, se blagovne znamke soočajo z nenehnim pritiskom, da ostanejo korak pred konkurenco. V središču te evolucije so oglaševalska tehnologija, prvoosebni podatki in umetna inteligenca (AI), ki igrajo ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti oglaševanja in medijskega zakupa. Blagovne znamke, ki zanemarjajo te tehnološke preboje, se lahko znajdejo v nevarnem položaju, saj v hitro spreminjajočem se digitalnem okolju ne bodo konkurenčne.

Akt o digitalnih trgih (Digital Markets Act), splošno znan kot DMA, je hitro postal ena od osrednjih točk razprav za podjetja, ki poslujejo v Evropski uniji. Ta regulativa, katere cilj je zagotavljanje poštene konkurence na digitalnih trgih, ima posledice tudi za oglaševalsko industrijo. V tem članku bom na kratko predstavil bistvo DMA ter dodatno predstavil iPROMove neodvisne oglaševalske rešitve kot učinkovito orodje pri krmarjenju v tem novem, hitro spreminjajočem se digitalnem okolju.

V svetu digitalnega oglaševanja so podatki postali ključno orodje za pridobivanje in ohranjanje strank. Zdaj bolj kot kdaj koli prej podjetja potrebujejo zanesljive in natančne podatke, da lahko prilagajajo in optimizirajo svoje marketinške strategije. Digitalno ozaveščena podjetja že snujejo napredne oglaševalske strategije, v katerih uspešno aktivirajo lastne, prvoosebne podatke za potrebe bolj učinkovitega doseganja ciljne skupine.

Kadar govorimo o izvedbi prikaznega oglaševanja z uporabo prvoosebnih podatkov za boljše ciljanje in personalizirano oglaševanje na odprtem spletu, se slej kot prej z naročniki dotaknemo tudi vprašanja o možnosti in smiselnosti avtomatizacije celotnega oglaševalskega procesa.
Avtomatizacija oglaševanja je seveda možna in je izvedljiva na več ravneh. Po navadi se začne z enostavnim pristopom, in sicer z vzpostavitvijo oglasne akcije kontinuiranega osnovnega ponovnega ciljanja uporabnikov lastnih medijev in ciljanja ožjih podobnih občinstev. Posamezne korake in argumente pojasnjujem v nadaljevanju.

Živimo v vznemirljivem in hitro spreminjajočem se digitalnem svetu, kjer tehnološke inovacije, umetna inteligenca in programatične platforme neprestano spreminjajo pravila igre v oglaševalski industriji. Danes blagovne znamke v digitalni gneči prevzemajo vlogo nosilcev vrednosti, ki zagotavljajo kakovost izdelkov in storitev ter pripisujejo vrednost vsebini. Zato ni presenetljivo, da je varnost blagovne znamke postala ključna za uspešno komunikacijo v digitalnem okolju, oglaševalska tehnologija pa sveti gral digitala.