V dobi digitalizacije se marketinški pristopi nezadržno spreminjajo, pri čemer postajata mikro segmentacija in mikro ciljanje ključna elementa v nagovarjanju novih generacij. Generacijske razlike med milenijci, generacijo Z in zilenijci prinašajo izzive, saj vsaka generacija zahteva drugačen način komunikacije in prilagojene marketinške strategije. V tem blogu bomo raziskali, zakaj je razumevanje teh subtilnih razlik bistveno za uspeh v sodobnem tržnem prostoru.

V novi dobi digitalnega oglaševanja prvoosebni podatki ostajajo temelj uspešnih oglaševalskih akcij, vendar pa se z dodajanjem neposrednih podatkov (zero-party) odpirajo nove dimenzije personalizacije in ciljanja. Medtem ko prvoosebni podatki nudijo vpogled v interakcije uporabnikov z blagovno znamko, neposredni podatki prinašajo globlje razumevanje specifičnih želj in potreb potrošnikov, kar omogoča še natančnejše in učinkovitejše oglaševalske strategije.

Ko se digitalno oglaševanje prilagaja večji zasebnosti uporabnikov in strogim pravilom, se pojavlja vprašanje, kako brez tretjeosebnih podatkov še vedno ciljati prave uporabnike. Tradicionalne metode, ki so temeljile na sledenju uporabnikom na spletu, so zaradi zahtev po večji zasebnosti manj učinkovite. Oglaševalci in znamke zdaj iščejo nove pristope, ki upoštevajo zasebnost, a hkrati zagotavljajo relevantnost in personalizacijo. V iPROMu že vrsto let uporabljamo več metod ciljanja, ki ne slonijo na uporabi tretjeosebnih piškotkov. V prvem delu bloga se bom osredotočil na tri glavne metode, ki danes oblikujejo svet digitalnega oglaševanja.

V času, ko je zaupanje potrošnikov v digitalno oglaševanje zaradi naraščajočih skrbi glede zasebnosti na preizkušnji in ko se regulativa na področju e-zasebnosti in upravljanja podatkov vse bolj zaostruje, podjetja iščejo nove načine za gradnjo odnosov s svojimi strankami, ki temeljijo na transparentnosti ter spoštovanju zasebnosti uporabnika in regulative.
»Zasebnost na prvem mestu« (privacy-first) zato ni več le priporočilo, temveč nuja, ki jo narekujejo tako pričakovanja potrošnikov kot tudi regulatorni okviri. Družba iPROM s svojim poudarkom na neodvisnih oglaševalskih rešitvah, ki varujejo zasebnost uporabnikov spleta, deluje kot ključni igralec v tej novi dobi oglaševanja.

V dobi, ko tehnološka preobrazba korenito spreminja oglaševalsko krajino, postajata varstvo podatkov in zaščita zasebnosti temeljna stebra za uspeh blagovnih znamk. Spremembe v zakonodaji in povišana pričakovanja potrošnikov zahtevajo, da tržniki postavijo strategije zasebnosti v jedro svojih marketinških pobud. Podjetja se morajo zavedati, da to ne služi zgolj izpolnjevanju zakonskih zahtev, temveč je ključno za gradnjo in ohranjanje zaupanja potrošnikov, ki jim je sedaj že precej bolj jasno, da so njihovi podatki za podjetja dragoceni, in jih niso pripravljeni za vsako ceno deliti s ponudniki tehnoloških rešitev.

Leto 2024 prinaša pomemben mejnik v digitalnem oglaševalskem in trženjskem ekosistemu – ukinitev uporabe piškotkov tretjih oseb oz. t. i. cookiepocalypse. Ta sprememba je neposreden odgovor na vedno glasnejši klic po večji zasebnosti s strani uporabnikov in na spreminjajoče se zakonodajno okolje. Trženjski strokovnjaki so pred izzivom, da temeljito preoblikujejo svoje strategije, da bi uspešno krmarili v novem okolju.

V digitalnem oglaševalskem ekosistemu je učinkovito ciljanje ključno za uspeh kampanj. S prehodom na prvoosebne podatke in naprednimi tehnologijami AI je zakup digitalnih medijev doživel revolucijo. Eden od izpostavljenih pristopov je modeliranje Look-Alike oziroma modeliranje po metodi iskanja podobnih vzorcev z uporabo umetne inteligence. Ta pristop blagovnim znamkam omogoča, da svoje oglaševalske akcije natančneje usmerjajo k pravim občinstvom, kjer je verjetnost za naklonjenost blagovni znamki precej višja. V tem blog zapisu bom pojasnil, kako poteka zakup digitalnih medijev s pomočjo prvoosebnih podatkov in modeliranja Look-Alike z uporabo umetne inteligence, ter prikazal primer iz prakse.

V digitalni dobi, kjer je konkurenca le klik stran, se blagovne znamke soočajo z nenehnim pritiskom, da ostanejo korak pred konkurenco. V središču te evolucije so oglaševalska tehnologija, prvoosebni podatki in umetna inteligenca (AI), ki igrajo ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti oglaševanja in medijskega zakupa. Blagovne znamke, ki zanemarjajo te tehnološke preboje, se lahko znajdejo v nevarnem položaju, saj v hitro spreminjajočem se digitalnem okolju ne bodo konkurenčne.

V digitalni dobi so podatki ključni za oblikovanje poslovnih in marketinških strategij. Prvoosebni podatki, ki jih podjetja zbirajo neposredno prek lastnih digitalnih kanalov, so postali nova valuta v digitalni dobi. Če so ti podatki ustrezno shranjeni v zasebnih skladiščih, lahko postanejo ključno trženjsko orodje, ki poveča konkurenčno prednost podjetja. Leon Brenčič, direktor odnosov z naročniki v iPROMu, se je z Marketing magazinom pogovarjal o pomenu podatkov v sodobnem marketinškem okolju.

Digitalno oglaševanje je podobno kot lani kljub negotovim gospodarskim razmeram še vedno v porastu. Naložbe v digitalno oglaševanje so trdno zasidrane v oglaševalskih proračunih, predvsem zaradi učinkovitosti, merljivosti, prilagodljivosti v realnem času in zlasti zaradi učinkovitega doseganja sodobnih potrošnikov, ki so danes digitalno opolnomočeni. Zato je za blagovne znamke ključno, da sledijo trendom medijske potrošnje, kupca dosegajo ciljano in skrbijo za priklic ter varujejo ugled blagovne znamke.