O tem, zakaj prvoosebni podatki danes predstavljajo najbolj dragoceno podatkovno sredstvo, saj podjetjem omogočajo dragocene uvide v analizo uporabnikov njihovih lastnih medijev, sem pisal v prejšnjem blogu. Ob tem pa je treba vseeno pomisliti na določene pasti zanašanja le na prvoosebne podatke. Čeprav ti omogočajo boljše ciljanje obstoječih strank, pa niso dovolj za dosego novih potencialnih kupcev. Dosegajo namreč le kupce, ki so že bili v stiku z našimi podatkovnimi viri. Tretjeosebni podatki dopolnjujejo prvoosebne ter omogočajo širši doseg in priložnosti za pridobivanje novih kupcev.

Potrošniki vse bolj cenijo zasebnost in individualno obravnavo, kar podjetjem in blagovnim znamkam narekuje, da prevzamejo nadzor nad svojimi lastnimi, prvoosebnimi podatki. Namesto da se zanašajo na zunanje vire, kot so tretjeosebni piškotki, morajo podjetja usmeriti pozornost na prvoosebne podatke, ki jih zbirajo neposredno prek interakcij z uporabniki. Prvoosebni podatki predstavljajo dragoceno osnovo za ustvarjanje personaliziranih izkušenj in izboljšanje učinkovitosti marketinških strategij prihodnosti.

Spremembe so tudi v digitalnem oglaševanju edina stalnica, a en vidik ostaja ključen – kako doseči pravega uporabnika ob pravem času z zanj pomembnim sporočilom. Prvoosebni podatki so postali temeljni element pri zagotavljanju bolj personaliziranih in učinkovitih oglasnih akcij, predvsem so pomembni pri nagovarjanju in negovanju obstoječih kupcev. Zakaj je ključno, da jih podjetja hranijo v zasebnih podatkovnih skladiščih, kot je iPROM Private DMP, in kako te podatke uporabiti za učinkovitejše digitalno oglaševanje? O tem podrobneje pišemo v tem blogu.

Zaupanje je ključen temelj uspešnega trženja. S povečanjem obsega obdelave podatkov potrošnikov se podjetja vse bolj osredotočajo na iskanje načinov, kako vzpostaviti pristne in trajnostne odnose s svojim občinstvom. Pri tem se kot ena najučinkovitejših strategij izkazuje upravljanje soglasij, saj zagotavlja preglednost, etično ravnanje in skladnost z obdelavo podatkov.
V nadaljevanju bomo podrobneje raziskali, kako upravljanje soglasij (ang. consent management) prispeva h krepitvi zaupanja, kako strategije, ki temeljijo na izrecni privolitvi, izboljšujejo marketinške aktivnosti, ter kako centralizacija in uporaba prvoosebnih podatkov podpirata vzpostavitev dolgoročnih odnosov s strankami.

V dinamičnem digitalnem medijskem okolju, kjer se število oglaševalskih platform nenehno povečuje, cene oglasov vztrajno naraščajo, konkurenca pa postaja vse ostrejša, tehnološki premiki pa postavljajo nove zahteve, je pomembno, da blagovne znamke prilagodijo svoje pristope za premagovanje teh izzivov. Kot strokovnjaki za oglaševalskotehnološke in podatkovno gnane oglaševalske strategije nenehno razvijamo rešitve, ki maksimizirajo donosnost naložb v digitalno oglaševanje. V tem blogu bomo raziskali pomen oglaševanja v zgornjem delu prodajnega lijaka za blagovne znamke, ki stremijo k dolgoročni rasti, in kako ta strategija prispeva k učinkovitemu doseganju poslovnih ciljev.

V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem svetu postaja temeljito poznavanje strank ključnega pomena. Medtem ko so bile tradicionalne metode segmentacije uspešne v preteklosti, nas je prihod umetne inteligence (UI) popeljal v novo dobo, kjer se uspešnost marketinga gradi na mikrosegmentih. Stare metode segmentiranja postajajo namreč v današnjem svetu, ki je demografsko in interesno zelo raznolik in razpršen, še posebej to velja za mlajše generacije, zastarele. Z UI lahko podjetja svoje stranke segmentirajo z izjemno natančnostjo in učinkovitostjo, kar vodi do boljših poslovnih rezultatov.

Simon Cetin, ustanovitelj laboratorija Retoba ter partner in ustanovitelj družbe iPROM, in Gregor Draksler, direktor oglaševanja in marketinga ter skrbnik marketinga na nivoju Skupine Emil Frey, sta na letošnji Slovenski marketinški konferenci predstavila prebojen projekt pogovorni AI vmesnik za novi Peugeot 2008.

V dobi digitalizacije se marketinški pristopi nezadržno spreminjajo, pri čemer postajata mikro segmentacija in mikro ciljanje ključna elementa v nagovarjanju novih generacij. Generacijske razlike med milenijci, generacijo Z in zilenijci prinašajo izzive, saj vsaka generacija zahteva drugačen način komunikacije in prilagojene marketinške strategije. V tem blogu bomo raziskali, zakaj je razumevanje teh subtilnih razlik bistveno za uspeh v sodobnem tržnem prostoru.

V novi dobi digitalnega oglaševanja prvoosebni podatki ostajajo temelj uspešnih oglaševalskih akcij, vendar pa se z dodajanjem neposrednih podatkov (zero-party) odpirajo nove dimenzije personalizacije in ciljanja. Medtem ko prvoosebni podatki nudijo vpogled v interakcije uporabnikov z blagovno znamko, neposredni podatki prinašajo globlje razumevanje specifičnih želj in potreb potrošnikov, kar omogoča še natančnejše in učinkovitejše oglaševalske strategije.

Neodvisne oglaševalskotehnološke rešitve so ključne za izgradnjo digitalnih oglaševalskih strategij, ki spoštujejo zasebnost uporabnikov, hkrati pa omogočajo učinkovito ciljanje in merjenje učinkovitosti oglasnih akcij. Te rešitve pomagajo podjetjem pri usmerjanju skozi zapleteno krajino digitalnega oglaševanja, hkrati pa zagotavljajo skladnost z zakonodajo in pričakovanji uporabnikov. V prejšnjem blogu sem že pojasnila, zakaj prvoosebni podatki pridobivajo na vrednosti in kakšno vlogo imajo pri tem platforme za upravljanje podatkov, ki omogočajo izgradnjo zasebnih podatkovnih skladišč. Ena izmed takih rešitev je iPROM Privat DMP. V tem zapisu se bom osredotočila na to, kako se lahko zasebna podatkovna skladišča aktivirajo za učinkovitejše in bolj personalizirano digitalno oglaševanje v uredniških medijih.