Evropska komisija je Googlu zaradi zlorabe prevladujočega položaja na področju oglaševalskih tehnologij naložila globo v višini 2,95 milijarde evrov. Gre za odločitev, ki presega pravni okvir, saj odpira priložnost za preoblikovanje programatičnega oglaševanja v Evropi in širši regiji. Ne gre samo še za eno kazen, ampak odločitev, ki nakazuje smer k bolj preglednemu in pravičnemu digitalnemu oglaševalskemu ekosistemu, v katerem bodo založniki in oglaševalci pridobili večjo vlogo in večjo neodvisnost.

Evropska komisija je Googlu izrekla globo v višini 2,95 milijarde evrov zaradi ugotovitev, da podjetje na trgu spletne oglaševalske tehnologije zaseda prevladujoč položaj. Preiskava je pokazala, da so bila Googlova orodja DoubleClick, Google Ads in DV360 uporabljena na način, ki je zagotavljal prednost lastni oglasni borzi AdX, kar je vplivalo na konkurenčne pogoje v oglaševalskem ekosistemu. Ker bo odločitev Evropske komisije verjetno vplivala tudi na prihodnje razmere v digitalnem oglaševanju pri nas, je Marketing magazin preveril mnenja slovenskih strokovnjakov o njenem pomenu za domači trg.

Na dogodku kluba Super Znamka je Miloš Suša, vodja spletnih medijskih specialistov v družbi iPROM, spregovoril o tem, kako preseči klasično razumevanje merljivosti digitalnega oglaševanja. Poudaril je, da običajno oglaševalci pozornost namenjajo kazalnikom, kot so kliki, stopnja konverzij ali donosnost naložb v oglaševanje, čeprav ti odražajo le majhen del vedenja uporabnikov. Kar 99 odstotkov prikazov namreč poteka brez klika, zato je vprašanje, kako izmeriti njihov vpliv na blagovno znamko, ključno za razumevanje celotne vrednosti oglaševalskih aktivnosti.

V septembrski številki Marketing magazina je Simon Cetin, ustanovitelj in vodja laboratorija Retoba ter soustanovitelj in partner družbe iPROM, v kolumni predstavil razmislek o vlogi personalizirane umetne inteligence, ki jo opisuje kot naš »drugi jaz«. Gre za koncept digitalnega dvojčka, usposobljenega na podlagi »profesionalnega DNK posameznika«, njegovih odločitev, vrednot, jezika in znanja, ki v njegovem imenu sklepa, piše in opravlja naloge.

V prvem delu zapisa sem pisal, kako je SPAR Slovenija program zvestobe SPAR Plus in prvoosebne podatke kupcev postavil v središče svoje medijske strategije, ki omogoča razširitev personalizirane ponudbe na več kot milijon uporabniških profilov. Zakaj se je SPAR Slovenija odločil za vzpostavitev lastne oglaševalske infrastrukture ter katere tehnološke rešitve omogočajo mikrosegmentacijo in personalizacijo v realnem času, bom pojasnil v nadaljevanju.

V digitalnem svetu, kjer je pozornost uporabnikov razdrobljena in konkurenca zgolj en klik stran, ni več najpomembneje, kdo oglašuje močneje, temveč kdo uporabnika bolje razume in njegove potrebe tudi učinkovito nagovori ob pravem času. Podatki, še posebej tisti, ki jih podjetje pridobi neposredno od svojih strank (t. i. prvoosebni podatki), postajajo temelj za zaupanje in relevantno komunikacijo. Izjemno dragoceni so podatki, zbrani v programih zvestobe, ki danes postajajo osrednji gradnik oglaševalske medijske strategije.

Simon Cetin, ustanovitelj in partner v družbi iPROM ter ustanovitelj in vodja laboratorija Retoba, je v pogovoru z Društvom za marketing Slovenije spregovoril o prihodnosti marketinga v dobi umetne inteligence. V intervjuju je izpostavil, kako umetna inteligenca (AI) ni več zgolj orodje za povečanje učinkovitosti, temveč strateški sogovornik pri razmišljanju, ustvarjanju in odločanju. Z Društvom za marketing Slovenije je delil svoja razmišljanja o tem, kako bo umetna inteligenca preoblikovala trženjske prakse ter katere priložnosti in odgovornosti se pri tem odpirajo za podjetja in posameznike.

Danes se ne sprašujemo, ali bomo oglaševali na digitalnih kanalih ali ne, temveč je digital prva in premišljena strateška izbira. V ospredje stopa vprašanje zrelosti in ciljne usmerjenosti digitalnega pristopa, ne več njegova upravičenost. Podjetja, ki pomena digitala danes še ne prepoznajo, bodo jutri soočena z zmanjšano tržno prisotnostjo, učinkovitostjo in vidnostjo.
Čeprav so razmere na trgu nepredvidljive in podvržene hitrim spremembam, digitalno oglaševanje ostaja ena redkih stalnic. Njegova vrednost ne izhaja iz trenutne priljubljenosti, temveč iz zmožnosti povezovanja podatkovnih virov, naprednih tehnologij in poslovnih ciljev v realnem času. V primerjavi s klasičnimi komunikacijskimi kanali digital omogoča bistveno hitrejši odziv, višjo stopnjo prilagodljivosti in natančnejše ciljanje. Danes predstavlja ključno orodje odpornosti in dolgoročne rasti.

Prikazno oglaševanje tudi v letu 2025 ostaja osrednja oblika digitalnega oglaševanja. Njegovo vlogo danes krepijo prvoosebni podatki, uporaba umetne inteligence ter nove tehnološke zmogljivosti. Vse več oglaševalcev uporablja obogatene podatke, napovedno analitiko in AI-orodja za segmentacijo občinstva, dinamično prilagajanje kreativ in sprotno optimizacijo medijskih proračunov. Prav ta kombinacija omogoča, da prikazno oglaševanje deluje kot natančno usmerjena, merljiva in učinkovita taktika znotraj sodobnega digitalnega medijskega ekosistema.

Simon Cetin, ustanovitelj in partner v podjetju iPROM ter vodja laboratorija Retoba, je v prispevku za Marketing magazin poudaril pomen podatkovne suverenosti v digitalnem oglaševanju. Po njegovih besedah podjetja, ki nimajo vizije gradnje lastnih podatkovnih ekosistemov, plačujejo drugim za dostop in aktivacijo svojih lastnih podatkov, kar jih dolgoročno postavlja v odvisen položaj in povečuje stroške trženja.