Pred kratkim sem na Biotehniški fakulteti predaval o digitalizaciji nakupnih navad v segmentu potrošnje živil. Ob pripravah na predavanje sem se ujel pri razmišljanju, da je pospešena digitalizacija zajela prav vse industrije. Danes lahko kos dobrega mesa prvovrstne slovenske reje naročimo preprosto kar na spletu. Vsesplošna digitalizacija je zajela tudi prehrambno industrijo, kjer so prisotnost do sedaj krepile le najnaprednejše blagovne znamke. Danes digitalni svet predstavlja stičišče družbenega delovanja, nakupovanje živil na spletu pa v letošnjem letu beleži skokovito rast, saj se potrošniki prilagajajo razmeram in se zaradi varnosti izogibajo obiskom večjih nakupovalnih središč ali pa izkoriščajo možnost nakupa prek spleta in dostave na dom.

Povečanje dosega digitalnih medijev

Vedno bolj je jasno, da je nova resničnost digitalna ter da velja bolj kot kadarkoli že prevečkrat uporabljeni rek: »Če vas ni na spletu, ne obstajate.« Temu v prid govorijo tudi nedavne raziskave o rabi digitalnih medijev pri nas. Trenutno je v Sloveniji 1,69 milijona aktivnih uporabnikov interneta, kar znaša 81 % celotne populacije. Ta številka je v zadnjem času še narasla, saj je pandemija covid-19 pripomogla tudi k temu, da so splet začele uporabljati starejše generacije, ki so se pred časom veliko bolj oklepale le tradicionalnih medijev.

Spletna trgovina z nadpovprečnim deležem

Številke niso zgolj statističen podatek, ampak kakovosten vpogled v dejansko stanje na trgu in smernice, kako pripravljati in nagovarjati potrošnike v prihodnosti. Jasno je eno – uporabnik je digitaliziran, nenehno priklopljen, v nakupnem procesu pa informacije pridobiva prek spleta na različnih napravah – naj bo to namizni računalnik ali pametni telefon/tablica. Uporabnik digitalnih medijev pa ni omejen le na pridobivanje informacij, ampak splet zanj predstavlja orodje za poenostavljanje življenja. Eden ključnih vidikov tega je spletno nakupovanje, ki je za potrošnike časovno učinkovito, cenejše in hkrati, glede na trenutne razmere, varnejše od nakupovanja v fizičnih trgovinah.

Okrepljen trend nakupovanja živil prek spleta

Visok trend nakupovanja v spletnih trgovinah je mogoče zaznati tudi v segmentu živil. Živila so dobrina, ki jo potrošniki nakupujejo najpogosteje in ravno zato prihaja do najbolj pogostih obiskov fizičnih trgovin. Glede na trenutne razmere in tveganje okužbe s covidom-19 postajajo potrošniki vedno bolj previdni in so velik delež nakupov v fizičnih trgovinah nadomestili s spletnim nakupovanjem. Na ta način se izognejo potencialni nevarnosti, prihranijo čas in v mnogih primerih tudi denar.
Že v prvem valu koronavirusa je bil viden visok porast uporabe spletnih trgovin s prehranskimi izdelki, trgovci pa so tudi prepoznali potencial in vzpostavili ali posodobili spletne trgovine. Uporabniki, ki so nakupovali prek spleta, so razvili novo navado, saj ni ostalo le pri enkratnem nakupu, še posebej, če so bili zadovoljni s potrošniško izkušnjo. Če se ponovno vzpostavijo omejitve kot v prvem valu, bomo potrošniki to navado samo še okrepili.

Potrošnja ostaja, spreminjajo se kanali

Koronakriza je zamajala marsikatero panogo, a vendar so najbolj prilagodljiva podjetja ubrala učinkovito pot za prilagoditev razmeram. Medtem ko so nekatere restavracije popolnoma zaprle svoja vrata, so druge na izziv pogledale z drugega zornega kota in našle rešitev v brezstični dostavi in prevzemu na brezstičnih točkah. Zavedale so se potreb ljudi in omejitev – težava ni bila v tem, da si posamezniki niso želeli obiskati restavracije, ampak da zaradi ukrepov tega preprosto niso mogli storiti. Še vedno so si želeli kosila iz najljubše restavracije, spremeniti je bilo treba le način, kako potrošnik pride do obroka. Ravno zato so mnoge restavracije razmere izkoristile v svoj prid. Z digitalizacijo in spletnim plačevanjem so ohranile svojo storitev in odgovorile na potrošnikove potrebe ter ohranile njegovo zvestobo ali celo ustvarile novo, zadovoljno stranko.

Kaj se spletni trgovci lahko naučijo iz obdobja karantene?

Ob prvem valu in razglasitvi karantene so največje spletne trgovine slovenskih trgovcev doživele naval naročil, na katere niso bile pripravljene ter so bile na robu zmogljivosti. Potrošniki so se zatekli k spletnemu nakupovanju zaradi omejitev in morebitnih tveganj v fizičnem svetu, nekateri so celo prvič nakupovali prek spleta. Priložnost so začutile in izkoristile tudi manjše spletne trgovine, ki ponujajo omejen izbor raznolikih živil in so z dobro uporabniško izkušnjo na svojo stran pridobile zveste kupce.

Kaj se torej lahko naučimo iz preteklega obdobja? Če zapis strnem v nekaj ključnih točk in smernic za prihajajoče mesece (in leta):

1. Potrošnika dosegajte tam, kjer se nahaja: že dolgo je jasno, da na digitalnih kanalih ni prisotna le mlajša populacija, dogajanje v zadnjih mesecih pa je starejšo populacijo še bolj spodbudilo k uporabi digitalnih medijev.
2. Izstopite iz gneče na spletu. Da bo vaša trgovina ali blagovna znamka izstopila med vse bolj bogato ponudbo na spletu, poskrbite z ustreznim, ciljno usmerjenim oglaševanjem in primernim nagovorom določene ciljne skupine/ciljnega občinstva.
3. Potrošniku ponudite odlično uporabniško izkušnjo: naj bo vaš potrošnik z uporabniško izkušnjo zadovoljen. To ga bo spodbudilo, da se bo k vaši rešitvi vrnil.
4. Poenostavite potrošnikovo življenje, digitalizirajte procese: potrošnik si vaš izdelek še vedno želi, ponudite mu sprejemljiv način, da do njega pride.
5. Nagrajujte potrošnikovo zvestobo: ob večkratnih nakupih potrošniku ponudite darilo ali personalizirano doživetje, da vas bo ohranil v svojem percepcijskem zemljevidu. Popusti namreč niso edini in najpomembnejši način za krepitev zvestobe.
6. Ohranite kakovost: naj kakovost vašega izdelka ali storitve ostane enaka. Poskrbite za kakovostno, točno dostavo in nepoškodovan izdelek – še posebej, ker je panoga živil še bolj občutljiva kot ostale.