V poplavi digitalnih vsebin in kampanj je danes izjemno težko izstopati, doseči svoje ciljne skupine in ne nazadnje doseči ali izboljšati konverzijo. Na DMS-jevem februarskem članskem srečanju je Leon Brenčič v sodelovanju z Manco Šalehar iz Wolta predstavil praktičen primer, kako lahko na področju digitalnih vsebin dosegamo presežne rezultate.
Pomembna je večkanalna prisotnost
Ker so se navade uporabnikov spremenile, je treba prilagoditi tudi marketinške aktivnosti. Razmišljati je treba širše in se s strategije »le digitalno« osredotočiti na strategijo »digitalno najprej«, ob tem pa se usmeriti še na ostale komunikacijske kanale. Z lastno vsebino je treba biti nenehno prisoten na vseh kanalih, je povedala Manca Šalehar, vodja marketinga pri Woltu Slovenija. Na Woltu so se za prisotnost na več kanalih odločili zaradi ugotovitve, da mora posameznik pred odločitvijo za nakup njihovo vsebino zaznati na različnih kanalih. Pripravljajo različne lastne vsebine, e-poštna sporočila, PR-gradiva, potisna obvestila na mobilnih napravah, vse to pa kombinirajo z oglaševanjem na digitalnih medijih.
Podatkovno gnan programatičen zakup oglasnega prostora
Leon Brenčič, direktor odnosov z naročniki v iPROMu, je poudaril, da programatičen zakup oglasnega prostora omogoča ciljno nagovarjanje uporabnikov, hkrati pa tudi personalizacijo oglasnih sporočil in ponuja številne prednosti, na primer omejitev frekvence oglaševanja za posameznega uporabnika, kar omogoča nižjo ceno zakupa in posledično boljši izkoristek med vložkom in rezultatom, saj se po določenem številu prikazov ali interakciji oglas posamezniku ne prikazuje več. Kot eno od prednosti programatičnega zakupa digitalnih medijev je izpostavil tudi možnost, da se znamke oziroma oglasi ne pojavijo ob določenih spornih vsebinah (t. i. semantično oz. kontekstualno ciljanje), s čimer se zaščiti vrednost blagovne znamke.
Primer: iPROMov sistem programatičnega zakupa omogoča ciljno nagovarjanje na podlagi preteklih podatkov o obiskovalcih spletne strani oglaševalca. Tako lahko z uporabo ponovnega ciljanja ali vzorcev uporabnikov s podobnimi vedenjskimi navadami ciljamo uporabnike, za katere obstaja večja verjetnost, da bodo opravili želeno aktivnost (npr. pustili kontaktne podatke).