Virtualna resničnost bo kmalu popolnoma spremenila potrošniško izkušnjo. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo naložbe v virtualno resničnost skupaj z obogateno resničnostjo do leta 2025 dosegle neverjetnih 1,6 milijarde dolarjev.
Virtualna resničnost je pogosta tema pogovorov marketinških strokovnjakov. A vendar se mnogi sprašujejo, kako sploh začeti z razvojem strategij, ki vključujejo virtualno resničnost. Velikokrat so odgovor različne simulacije in igre.
Aplikacije VR vključujejo avtomatizirana virtualna okolja (AVE), kot so virtualna očala, igre, 360-stopinjske računalniške simulacije in virtualni svetovi. Swarovski je npr. v sodelovanju z Mastercardom ustvaril virtualni atelje, do katerega ima dostop vsak, ki si prenese aplikacijo. Poleg spoznavanja posameznih zbirk lahko potrošniki opravijo tudi virtualne nakupe.
Različne simulacije ponujajo enostaven in stroškovno učinkovit mehanizem za povezovanje potrošnikov z blagovno znamko in oblikovanje njihovega odločitvenega potovanja. Virtualne igre pa lahko delujejo kot izkustveni in interaktivni način, s katerim marketinški strokovnjaki vplivajo na preference potrošnikov. Tak primer so virtualne igre, ki prikažejo (ne)sposobnosti pijanega voznika in potrošniku na izkustven način prikažejo dogajanje.
Zakaj je torej uporaba virtualne resničnosti učinkovita? Bistven pomen lahko pripišemo izkustvu in interaktivnosti, ki s tradicionalnimi strategijami nista mogoča. Potrošnik tako blagovno znamko izkusi na inovativen način, ki mu da poseben občutek in ga z blagovno znamko in njenim sporočilom bolj poveže.
Na koncu je mogoče zatrditi, da ni vprašanje, ali bi morali marketinški strokovnjaki uporabljati virtualno resničnost, ampak, kako naj jo uporabljajo, da lahko tekmujejo z današnjim spreminjajočim se svetom.