Umetna inteligenca ima pomembno vlogo v marketinških strategijah številnih podjetij.
Umetna inteligenca ima velik vpliv na trženjske strategije večine podjetij, kaže raziskava družbe Scibids. Enako dokazuje tudi raziskava podjetja Censuswide, v kateri je 87 odstotkov marketinških strokovnjakov dejalo, da ima umetna inteligenca pomembno vlogo v njihovih marketinških strategijah za letošnje leto, 94 odstotkov v raziskavo zajetih pa to tehnologijo že uporablja pri svojem digitalnem oglaševanju. Umetno inteligenco uporabljajo zlasti za ciljanje (49 %), merjenje (48 %) in podatkovne aplikacije (45 %). 61 odstotkov vprašanih umetno inteligenco uporablja kot pomoč pri zagotavljanju učinkovitih, okoljsko zavednih oglasov, ki upoštevajo zasebnost uporabnikov.
Podjetja umetno inteligenco uporabljajo kot orodje za premagovanje novih ovir in izzivov, s katerimi se soočajo. Scibidsova raziskava dokazuje, da je panoga, kar se tiče umetne inteligence, sicer že prehodila dolgo pot, vendar pa je za zagotovitev nadaljnje stabilnosti in prihodnje rasti mogoče storiti še veliko. Umetna inteligenca je ključna pri prizadevanjih podjetij za povečanje donosnosti naložb v programatično zakupljene plačljive medije ter za povečanje prodaje in tržnega deleža blagovne znamke.
Programatično oglaševanje lahko z uporabo umetne inteligence še razvije svoj pravi potencial. 74 odstotkov v raziskavi sodelujočih pričakuje, da se bodo njihove naložbe v programatično oglaševanje letos povečale, v povprečju za vsaj 30 odstotkov. Vendar pa jih le 24 odstotkov uporablja tehnologijo za svoje programatične strategije, kar dokazuje, da je na tem področju še veliko prostora za sprejetje umetne inteligence.
Večina marketinških strokovnjakov (92 %) je dobro ali dokaj dobro seznanjena z možnostmi prilagajanja, ki jih nudijo programatične rešitve, vendar jih le polovica meni, da v celoti uporablja razpoložljive funkcije platforme za povpraševanje (DSP). Kot največje ovire pri izkoriščanju celotnega obsega funkcij, ki jih te platforme omogočajo, marketinški strokovnjaki navajajo pomanjkanje finančnih sredstev (47 %), kadrovskih virov (41 %) in časa (32 %).