Tehnologija veriženja blokov (Blockchain) vpliva na nove poslovne modele in pomembno spreminja način poslovanja podjetij, tudi agencij.
Tehnologija veriženja blokov oz. Blockchain je danes pogosta tema pogovorov. A pri tem sploh ne gre za tehnologijo. Gre za nove poslovne modele, ki pomembno spreminjajo način poslovanja. »Tehnologija veriženja blokov predstavlja porazdelitev zaupanja, ki lahko spremeni porazdelitev moči,« razlaga Emily Becher, višja podpredsednica v podjetju Samsung NEXT International.
Tehnologija veriženja blokov predstavlja za agencije vse od leta 2005, preden so industrijo prevzele velike oglasne mreže, platforme črne skrinjice in goljufije, največjo priložnost za nove prihodke. Leta 2005 je do oglaševalske tehnologije vladal odnos »počakaj in boš videl«, saj agencije niso videle poslovnega modela. Deset let kasneje je poslovni model jasen, agencije pa so si vzele največji delež.
Tehnologija veriženja blokov je tehnologija zaupanja
Namesto tehnologije, ki ustvarja več nepreglednosti kot običajno, je tehnologija veriženja blokov tehnologija zaupanja, ki jo morajo agencije varovati in delovati v dobro svojih naročnikov. Kar je pri tehnologiji veriženja blokov za agencije moteče, je to, da poganja novo, ključno zaupniško vlogo agencij, kar zagotavlja kakovost celotne oglaševalske ponudbe, ki jo agencije težko izvedejo kot doslej.
S tehnologijo veriženja blokov lahko zaupanje za agencije postane sredstvo monetizacije na tri načine:
1. Tehnologija veriženja blokov omogoča agencijam učinkovito diverzifikacijo kampanj, tako da razbijejo velik oglaševalski duopol.
Facebook in Google dobita 70 odstotkov vseh ameriških oglaševalskih dolarjev, saj sta ti platformi za agencije preprosto dosegljivi. A zaradi koncentracije velikega števila oglaševalskih dolarjev pri le nekaj ponudnikih so agencije in njihovi oglaševalci v veliko slabšem položaju, z le malo nadzora nad izvajanjem kampanj. Tehnologija veriženja blokov rešuje ta problem, saj decentralizira »transakcijski« nadzor, tako da se lahko agencije učinkovito ukvarjajo neposredno s številnimi digitalnimi ponudniki, kar izboljšuje kakovost kampanj. V tem novem okolju lahko iznajdljive agencije ustvarjajo uporabniške izkušnje, organizirane okrog preverjenih ciljnih skupin, ki se ukvarjajo z določenimi temami v realnem času.
2. Tehnologija veriženja blokov odpravlja potrebo po posredniku črne skrinjice, ki izčrpava oglaševalske proračune (in rezultate) oglaševalcev.
Tehnologija veriženja blokov cilja s svojo »decentralizacijsko puščico« v središče posrednikov oglaševalskih tehnologij (oglasne mreže, borze in platforme SaaS), saj je njena arhitektura porazdeljene glavne knjige transakcij zanesljiv okvir, v katerem se lahko strani sporazumevajo neposredno. Pri tem ni potrebe po »transakcijskih arbitrih« ali zunanjih ponudnikih rešitev SaaS, ki so bili deležni neverjetne finančne rasti na račun rezultatov oglaševalcev.
3. Tehnologija veriženja blokov zmanjšuje finančni vpliv, ki ga imajo tehnološka podjetja na marketing.
Sprijaznimo se, tehnologi so pripeljali oglaševalsko tehnologijo do tega, da najprej ustreza potrebam vlagateljev, šele nato oglaševalcev, zato so ti prepuščeni kompleksni, disfunkcionalni pokrajini epskih razsežnosti. Trenutno je tehnologija veriženja blokov v veliki meri prepuščena tehnologom, ki so nagnjeni k temu, da tehnološke probleme rešujejo na zapleten način. Podjetje, ki se ukvarja s tehnologijo veriženja blokov, namerava na primer hkrati zagnati 100.000 blokov, s čimer bi rešilo stroge 7–10-minutne transakcijske omejitve veriženja blokov. Ta pristop je sicer domiseln, a njegova kompleksnost je zastrašujoča in zajema različna vprašanja, od upravljanja z energijo (tehnologija veriženja blokov porablja neverjetne količine energije) do vprašanj, povezanih z latenco. To je tisto, kar se financira. Nastajajoča podjetja, ki se ukvarjajo z veriženjem blokov, oblikujejo tehnologi, ne agencije.