Oktobra letos naj bi bil v EU sprejet akt o digitalnih trgih, usmerjen v regulacijo poslovanja najvplivnejših tehnoloških oglaševalskih velikanov.
Poskusi urejanja digitalnega trga imajo dolgo brado, a doslej niso bili najbolj uspešni. Akt Evropske unije o digitalnih trgih, ki naj bi bil sprejet oktobra, bi lahko to vprašanje rešil enkrat za vselej. Omenjeni akt se za razliko od prejšnjih poskusov, ki so se osredotočali na simptome neravnovesja na trgu, osredotoča oziroma se vsaj poskuša osredotočati na vzrok tega neravnovesja – na globalne platforme. Akt o digitalnih trgih se sliši spodbudno, veliko pa bo odvisno od tega, kako podroben bo ter koliko in na kakšen način ga bodo zakonodajalci skladno z njegovim namenom pripravljeni uveljavljati.
Akt o digitalnih trgih predstavlja najnovejši sklop pravil in navodil za podjetja, ki delujejo na digitalnem trgu Evropske unije. Podobno kot GDPR skušajo ta pravila omejiti tržno moč velikih spletnih platform, t. i. ograjenih vrtov. Za razliko od GDPR-ja pa akt o digitalnih trgih trga ne bo urejal na splošno ter nesorazmerno vplival na mala in srednje velika podjetja, temveč bo usmerjen v tehnološke velikane, kot sta Facebook in Google.
Cilj akta je največja in najvplivnejša tehnološka podjetja prisiliti, da svojim uporabnikom omogočijo uporabo drugih aplikacij, alternativnih rešitev in storitev na svojih platformah. Na ta način bodo lahko drugi ponudniki oziroma razvijalci neodvisnih aplikacij in storitev bolj enakovredno tekmovali s tehnološkimi velikani.
Omenjeni akt tudi ne dovoljuje omenjenim svetovnim platformam združevanja in navzkrižne uporabe podatkov o uporabnikih iz različnih delov poslovanja podjetij za prodajo ciljanih oglasov, kar so večja podjetja doslej preprosto počela. Tehnološka podjetja skladno z aktom o digitalnih trgih ne bodo mogla več izmenjevati podatkov med storitvami brez izrecne privolitve potrošnikov. Podjetje Meta tako denimo ne bo moglo izmenjevati podatkov med storitvami Facebook in WhatsApp ali Instagram. Poleg tega bo akt o digitalnih trgih, glede katerega je sicer še kar nekaj nejasnosti, med drugim urejal tudi dajanje prednosti lastnim izdelkom, diskriminatorno razvrščanje iskalnih poizvedb in deljenje podatkov.