Množica informacij in nenehni pogovori glede tehnologije veriženja blokov in kriptovalut brišejo mejo med resničnimi dejstvi in izmišljotinami.
»Tehnologija veriženja blokov ima v digitalnem oglaševanju velik potencial, predvsem zaradi lastnosti transparentnosti in sledljivosti, ki ju v oglaševanju velikokrat pogrešamo. Po drugi strani, pa je tehnologijo potrebno pametno in preudarno aplicirati v oglaševalske sisteme, da bo izkušnja vseh udeleženih v digitalnem oglaševalskem ekosistemu pozitivna, saj lahko v nasprotnem primeru, namesto poenostavitve procesov, pričakujemo kompleksnejše procese, ki bodo dušili že tako kompleksno digitalno oglaševalsko industrijo,« komentira Tomaž Tomšič, strateški svetovalec in vodja iPROM Labs.
Tako kot pri vsaki temi, o kateri se veliko govori, tudi nenehni pogovori o tehnologiji veriženja blokov in kriptovalutah brišejo ločnico med dejstvi in izmišljotinami.
Težave, kot so goljufije z boti, napačno postavljeni oglasi in nepreglednost ekosistema programatičnega oglaševanja, so povzročile, da so podjetja pograbila tehnologijo veriženja blokov kot potencialno »zdravilo«, ki lahko izboljša obstoječ model oglaševanja.
Obstajajo pozitivni primeri uporabe tehnologije veriženja blokov, na primer za sledenje finančnih transakcij oziroma toka denarja prek programatične dobavne verige. Po drugi strani pa je veliko informacij o tem, kako je mogoče tehnologijo uporabiti v oglaševanju in medijih, neresničnih. Preberite nekatere mite o uporabi tehnologije veriženja blokov v oglaševanju.
Mit: rešitev za odpravo oglaševalskih goljufij
Da bo uporaba tehnologije veriženja blokov odpravila aktualne težave z oglaševalskimi goljufijami in zagotovila boljšo preglednost se sliši preveč dobro, da bi bilo res. Za začetek, tehnologija veriženja blokov deluje v decentralizirani obliki, pri kateri omrežja po svetu preverjajo transakcije. Zaradi hitrosti, pri kateri se izvajajo oglasne transakcije, tehnologija veriženja blokov zaenkrat ne more potrditi transakcij dovolj hitro, kar lahko privede do težav z latenco. V nasprotju s tem nekateri ponudniki oglaševalskih tehnologij združujejo transakcije v en blok za ustvarjanje ene same transakcije. Podatki so tako združeni, zato je preglednost pod vprašajem.
Obstaja še druga ovira: vsak v vrednostni verigi mora uporabiti programsko opremo za tehnologijo veriženja blokov, da doseže popolno preglednost pri transakcijah digitalnih oglasov. V nasprotnem primeru bo to le posnetek preglednosti.
Mit: tehnologija veriženja blokov je bitcoin
Tehnologija veriženja blokov ni isto kot bitcoin, a veliko govora o obeh povzroča zmedo. Nekateri verjamejo, da obsedenost glede kriptovalut negativno vpliva na prihodnost tehnologije veriženja blokov. Bitcoin temelji na tehnologiji veriženja blokov in je primer načina uporabe te tehnologije. Načinov uporabe te tehnologije pa je, zaradi svojih pozitivnih lastnostih, še veliko.
Mit: priložnost za hiter zaslužek
Programatično trgovanje z oglasnim prostorom zaradi vprašanj, kot so skriti tehnološki stroški, arbitraža in goljufije z boti, letos ni bilo deležno visokega ugleda. Zato številni skačejo na vlak tehnologije veriženja blokov in se predstavljajo, da bodo rešili to krizo. A ločiti resnične poskuse od oportunističnih bo relativno preprosto. Tehnologija veriženja blokov mora biti certificirana in revidirana, zato jo je težko ponarediti.
Mit: Najbolj uporabna aplikacija tehnologije veriženja blokov v oglaševanju je v odpravi goljufij
Tisti, ki ne menijo, da bo tehnologija veriženja blokov odpravila vprašanja glede oglaševalskih goljufij in preglednosti, verjamejo, da obstajajo boljše možnosti uporabe tehnologije. Založnikom, ponudnikom oglaševalskih tehnologij in oglaševalcem naj bi pomagala pri doseganju privolitev potrošnikov, ko bo začela veljati uredba GDPR in potencialno uredba o e-zasebnosti. To bi po uvedbi GDPR-ja neodvisnim ponudnikom oglaševalske tehnologije dalo potencialno možnost v boju proti podatkovno bogatim podjetjem, kot so Google, Facebook in Amazon. Tehnologija veriženja blokov bi lahko resnično preoblikovala oglaševanje, ne za namene preglednosti inventarja, temveč s ciljem preglednejše uporabe podatkov in varovanja zasebnosti.