Evropska komisija je podjetju Google izrekla globo v višini 2,95 milijarde evrov oziroma skoraj 3,5 milijarde ameriških dolarjev zaradi njegove vloge na trgu spletne oglaševalske tehnologije. Komisija meni, da je podjetje s svojo tržno močjo dajalo prednost lastnim oglaševalskim storitvam, kar je lahko vplivalo na konkurenčnost in stroške založnikov. Google bo moral globe poravnati in hkrati spremeniti določene poslovne prakse, sicer bi se lahko soočil z dodatnimi ukrepi.
Evropska komisija je odločitev utemeljila s tem, da gre že za tretji primer nespoštovanja pravil delovanja na evropskem trgu. Ob tem je bilo poudarjeno, da poleg denarne kazni prihajajo v poštev tudi dolgoročnejše rešitve, med katerimi so omenjene strukturne prilagoditve poslovanja.
Odločitev je sprožila različne odzive. Na evropski strani je bilo poudarjeno, da morajo digitalni trgi temeljiti na zaupanju in poštenosti, zato so nadzorni ukrepi nujni, kadar obstaja nevarnost zlorabe prevladujočega položaja. Na strani podjetja je bila izražena namera po pritožbi, saj meni, da je na trgu dovolj alternativnih rešitev in da njegove storitve ne omejujejo konkurence. V ZDA medtem potekajo ločeni sodni postopki, ki se osredotočajo na položaj v oglaševalski tehnologiji in na področju spletnih iskalnikov, kar kaže, da se pritisk regulatorjev nadaljuje na obeh straneh Atlantika.
»Globa razmerij na trgu ne bo bistveno spremenila, bo pa sprožila procese, ki bodo vplivali na to, kako se oglaševalski denar deli med posamezne akterje. Založniki lahko pričakujejo večji delež prihodkov, če bodo znali pravočasno izkoristiti nove konkurenčne razmere. Oglaševalcem se bodo odprle dodatne priložnosti za optimizacijo naložb, saj bo preglednost poslovanja večja, primerjava med platformami pa enostavnejša. Vse to bo od podjetij zahtevalo proaktivno prilagajanje: vlaganje v podatkovno infrastrukturo, testiranje alternativnih rešitev in vzpostavljanje partnerstev, ki temeljijo na preglednosti. V iPROMu smo ta proces začeli že pred leti z razvojem neodvisnih tehnoloških rešitev, temelječih na učinkoviti rabi prvoosebnih podatkov ter vzpostavitvi alternativnih modelov monetizacije. Zato odločitev Komisije razumemo kot sprožilec sprememb, ki lahko prinesejo bolj uravnoteženo porazdelitev vrednosti v celotnem oglaševalskem ekosistemu v korist založnikov, oglaševalcev in nenazadnje tudi uporabnikov,« je izpostavil Simon Struna, vodja programatičnega oglaševanja v družbi iPROM.
Gre za drugo največjo protimonopolno globo, ki jo je Evropska komisija naložila doslej, za 5-milijardno kaznijo iz leta 2018. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bi lahko tovrstni ukrepi dolgoročno prinesli večjo preglednost trga in spodbudili inovacije, kar bi koristilo tako založnikom kot uporabnikom. Odločitev pa utegne imeti vpliv tudi na prihodnja trgovinska pogajanja med EU in ZDA, kjer je vprašanje regulacije tehnoloških velikanov vse bolj v ospredju.