Digitalno oglaševanje je v marsičem podobno drugim tehnologijam: napredek na tehnološki strani povzroča posledice, ki postavljajo etična vprašanja. Ravno GDPR pa je tu, da podjetja pouči o omejitvah in ob tem zaščiti potrošnike.
Kako dobro podjetja in potrošniki poznajo GDPR?
Pretekli teden sta minili dve leti, odkar je začela veljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR). Medtem ko si podjetja močno prizadevajo za skladnost z uredbo, mnogi menijo, da še vedno v celoti ne razumejo, kaj točno se od njih zahteva. Namesto tega se številne organizacije bolj zavedajo morebitnih kazni, ki jih čakajo, če napačno upravljajo s podatki ali jih ne zaščitijo pravilno.
Podobno stanje so raziskave ugotovile tudi za uporabniški vidik. Raziskave Evropske zveze za interaktivno digitalno oglaševanje (EDAA) iz lanskega septembra so pokazale, da tri četrtine potrošnikov iz petih evropskih držav na splošno poznajo GDPR, ne razumejo pa njegove vloge in vpliva. Le dva od petih vprašanih sta dejala, da se po uredbi bolj zavedata, kako so njuni podatki zbrani in uporabljeni na spletu.
Kako lahko pomaga semantično ciljanje?
V industriji se dogaja ogromno inovacij, ki pomagajo odpravljati morebitne pomanjkljivosti, in lahko bi trdili, da ima tudi pandemija COVID-19, ki je že pospešila različna področja digitalne preobrazbe, pomemben učinek. Ravno tu pride do pomena semantično ciljanje, ki ponuja veliko bolj premišljen pristop k umeščanju oglasov. Namesto osredotočanja zgolj na splošne pogoje bi morala industrija uporabiti boljši način določanja, katera vsebina je primerna. Zahvaljujoč analizi, ki temelji na umetni inteligenci, ponuja prenovljeni pristop natančnejši vpogled v vsebinski kontekst in ocenjuje, ali je vsebina primerna za umestitev.
Drugi rojstni dan uredbe GDPR je pokazal, da je digitalno oglaševanje v kratkem času naredilo velik korak do večje transparentnosti in posledično večje etičnosti.