GDPR je pred zakonsko uvedbo predstavljal strahove mnogih podjetij. A več kot leto in pol po uvedbi je jasno eno – podjetja, ki poslujejo v skladu z uredbo GDPR, so korak pred tekmeci, saj jim potrošniki veliko bolj zaupajo.
Strokovnjaki so že pred zakonskim nastopom uredbe opozarjali, da GDPR ničesar ne prepoveduje. Določa le, da morajo podjetja jasno povedati, kako bodo uporabljeni osebni podatki potrošnikov.
GDPR predstavlja konkurenčno prednost
Zahvaljujoč splošni uredbi GDPR, se potrošniki vedno bolj zavedajo vrednosti podatkov. To pa še ne pomeni, da jih ne delijo s podjetji. GDPR je prav zaradi te miselnosti predstavljal strah in trepet mnogih marketinških strokovnjakov. A podatki po letu in pol po uvedbi uredbe kažejo ravno nasprotno – GDPR je na poslovanje podjetij vplival pozitivno. Uredba je glede na poročilo družbe Capgemini Research prinesla številne pomembne in morda nepričakovane koristi.
Poslovanje, skladno z uredbo, pozitivno vpliva tako na zunanje deležnike – torej potrošnike – kot tudi na notranje – samo podjetje. Pozitivne vplive je mogoče zaznati pri potrošnikih, saj takšnim podjetjem bolj zaupajo, mu podeljujejo višjo oceno in so na splošno bolj zadovoljni z njim. Upoštevanje uredbe pa prav tako pozitivno vpliva na pridobivanje novih potencialnih potrošnikov, proračun podjetij, moralo zaposlenih in nenazadnje tudi na podobo in vpliv blagovne znamke, ki pomembno vplivata na izbiro potrošnikov.
Povečuje se tudi število potrošnikov, vključenih v programe zvestobe, število ciljanih uporabnikov v kampanjah in tudi tisto, kar za digitalne marketinške strokovnjake pogosto šteje največ – število spletnih konverzij. Spoštovanje pravil o zasebnosti potrošnikov tako podjetjem ne škoduje. Še več – prinaša konkurenčno prednost pred podjetji, ki so uredbo spregledala.
Da GDPR omogoča odlične rezultate in vzpostavlja zaupanje potrošnikov, je potrdila tudi kampanja, ki smo jo v iPROMu izvedli za naročnika Amer Sports za blagovno znamko Salomon. Ob sodelovanju v nagradni igri so uporabniki lahko, skladno z GDPR-jem, potrdili tudi ločeno soglasje za obveščanje o ponudbi po e-pošti (prijava na e-novice). V skladu z uredbo smo tako s pravilnim ciljanjem in celotno mehaniko kampanje dosegli visoko stopnjo privolitev v prejemanje e-pošte – v Sloveniji je stopnja privolitev znašala 73,4 odstotka, na Hrvaškem pa 59,7 odstotka.
Pomembnosti podatkov potrošnikov se v iPROMu zavedamo že dolga leta. Testirali smo različne komunikacijske tehnike in metode ter dokazali, da so kakovostni in ustrezno zbrani podatki ključni za doseganje želenih rezultatov ter da oglas brez njihove ustrezne uporabe nima ustreznega učinka.
Podatki kot nova valuta
Strokovnjaki so že večkrat poudarili, da so podatki zlato. Tega pa se ne zavedajo le podjetja, pač pa tudi potrošniki, ki svoje podatke veliko raje delijo, če jim je v zameno ponujena določena ugodnost.
Več kot polovica ameriških potrošnikov, ki jih je junija 2019 anketiral RIS News, je dejala, da bi dovolila uporabo lokacijskih podatkov v zameno za posebne promocijske ponudbe. Podobne rezultate razkriva tudi raziskava Ipsosa in Svetovnega ekonomskega foruma, kjer so potrošniki dejali, da bi podatke z veseljem delili v zameno za primerno nadomestilo v obliki popusta ali nagrade.
Tezo potrjuje tudi raziskava podjetij Forrester Consulting in Loqate, iz katere je razvidno, da bi skoraj 60 odstotkov vprašanih podatke delilo za od 10 do 30 odstotkov popusta, ostalih 40 odstotkov vprašanih pa pravi, da bi na to odločitev vplivali le popusti, višji od 40 odstotkov.
Potrošniki se vedno bolj zavedajo vrednosti, ki jih njihovi podatki prinašajo podjetjem. Prav zato jih raje delijo, če v zameno dobijo vsaj majhno nagrado. Vseeno pa lahko stopimo še korak dlje – nekateri posamezniki se vrednosti podatkov zavedajo že v tolikšni meri, da jih dejansko prodajajo. Na voljo so aplikacije, ki potrošnikom za nekaj dolarjev mesečno ponujajo prodajo podatkov.
Tehnologija veriženja blokov – osnovna infrastruktura kriptovalut – omogoča, da podatke dojemamo kot digitalno sredstvo, ki ga je mogoče posedovati, izposojati in prodajati na nove načine. Ko naš denar postane podatek, tudi podatki postajajo denar. Podatki tako postajajo nova valuta, zanimivo pa bo videti predvsem, kaj bo sledilo v prihodnosti.