Digitalni medijski prostor se hitro spreminja. Umetna inteligenca spreminja način ustvarjanja vsebin in dostopa do informacij ter tudi način, kako podjetja komunicirajo z občinstvom. Velik del digitalne industrije je v zadnjih letih sledil preprosti logiki. Več vsebin pomeni več prometa. Več prometa pomeni več oglasnih prikazov. Posledično so številni digitalni mediji svojo strategijo gradili na količini.

Takšen pristop je postopoma zabrisal razliko med kakovostnimi mediji in nepregledno množico spletnih strani. V mnogih okoljih je oglas postal le še eden izmed številnih elementov na strani. Razvoj umetne inteligence pa prinaša zanimiv preobrat. Prav tehnologija, ki omogoča množično ustvarjanje vsebine, lahko ponovno poudari pomen kakovostnih medijskih okolij.
Sprememba v načinu dostopa do informacij
Dolga leta je velik del spletnega prometa prihajal iz iskalnikov. Uporabnik je vpisal vprašanje, kliknil povezavo in pristal na spletni strani. Generativna umetna inteligenca ta proces spreminja. Na številna vprašanja lahko odgovori neposredno. Uporabnik zato pogosto ne potrebuje več klika na posamezno spletno stran.
To pomeni, da lahko del prometa, ki je temeljil na hitrih odgovorih ali naključnih obiskih, postopoma upade.
Ob tem pa se dogaja pomembna sprememba v vedenju uporabnikov. Ljudje vedno bolj jasno ločujejo med vsebino, ki jo potrebujejo za hiter odgovor, in vsebino, ki ji želijo zaupati. Ko uporabniki iščejo poglobljene informacije, analize ali verodostojne novice, jih ne zanima le odgovor. Zanima jih tudi vir informacije.
In prav tu pride do izraza vloga premijskih, uredniških medijev, do katerih v iPROMu dostopamo prek lastne programatične infrastrukture s tehnološko rešitvijo iPROM programmatic platform.
Zakaj zaupanje v medije postaja ključna vrednost
Umetna inteligenca lahko v nekaj sekundah ustvari ogromne količine vsebine. Prav zato postaja vprašanje verodostojnosti vsebine vedno pomembnejše.
Uredniški mediji zaupanje gradijo dolgoročno. Gradijo ga z uredniško odgovornostjo, preverjanjem informacij in jasno prepoznavno medijsko blagovno znamko. To je izpostavila že naša raziskava iz leta 2022.
Predpostavka, da so uredniške vsebine bolj verodostojne za oglaševanje ter uživajo več zaupanja med uporabniki, se navkljub tehnološkemu razvoju ni spremenila. V dobi AI in lažnih novic kvečjemu še bolj pridobiva na pomenu. Takšna okolja ustvarjajo odnos z občinstvom. Uporabniki vsebine ne zgolj preberejo, temveč jim tudi verjamejo.
To zaupanje pa ne vpliva le na informiranje javnosti. Pomembno vlogo ima tudi pri oglaševanju.
Okolje, v katerem se pojavi oglas, namreč vpliva na to, kako uporabniki zaznajo blagovno znamko.
Kaj to pomeni za prihodnost digitalnih medijev
Digitalni prostor se zato postopoma premika od tekmovanja v količini proti tekmovanju v vrednosti. V ospredje prihajajo kakovost medijskega okolja, verodostojnost vsebine in zaupanje občinstva. Uredniški mediji imajo v takšnem okolju jasno prednost. Predstavljajo prostor, kjer se srečajo uredniška odgovornost, kakovostna vsebina in zvesto občinstvo.
Za oglaševalce pa se ob tem odpira novo vprašanje. Kako v takšnih okoljih učinkovito komunicirati z uporabniki in hkrati izkoristiti prednosti sodobnih oglaševalskih tehnologij? Na to vprašanje odgovorimo kmalu, v nadaljevanju bloga, ki sledi kmalu.
Umetna inteligenca omogoča hitro ustvarjanje velikih količin vsebine in spreminja način dostopa do informacij. Hkrati pa zaradi tega postaja zaupanje v vir informacij še pomembnejše.
Gre za uredniški medij z uredniško nadzorovano vsebino, jasno identiteto in občinstvom, ki mu zaupa.
Ker se količina vsebine hitro povečuje. Uporabniki zato vedno bolj cenijo verodostojne informacije.
Umetna inteligenca spreminja medijski prostor, vendar hkrati poudarja pomen kakovostnih in zaupanja vrednih virov.
Ker se del zaupanja, ki ga uporabniki imajo do medija, lahko prenese tudi na blagovno znamko, ki se oglašuje v tem okolju.

