Deli

Nejc Lepen, direktor razvojnega oddelka v iPROM-u, je na 09Diggitu razkril svojo vizijo razvoja interneta in pravil igre v nastajajočem digitalnem okolju. Za Marketing Magazin pa je ob tem odgovarjal na vprašanje: Bo splet 3.0 res decentralizacija interneta ali gre le za mit?

Nejc Lepen za Marketing magazin: Takšna priložnost se pojavi na 10 do 15 let - iPROM - Mnenja strokovnjakov - Nejc Lepen

Naslednja stopnja razvoja spleta?

Splet 3.0 kot naslednja evolucijska stopnja interneta prinaša povsem nove koncepte in priložnosti za interakcijo med oglaševalci in potrošniki. Če je splet 1.0 veljal za statični splet (spletne strani, spletne trgovine, forumi ipd.), splet 2.0 za dinamični splet (družbena omrežja, aplikacije, pretočne vsebine ipd.), splet 3.0 izpostavlja predvsem vrednost za uporabnika (t. i. web of value), decentralizacijo podatkov, večjo transparentnost ter nove načine interakcije med potrošnikom, oglaševalcem in medijem.

Za oglaševalce so našteti elementi spleta 3.0 enkratna in edinstvena priložnost. Menim, da gre za edinstveno prelomnico, ki se pojavi približno na deset do petnajst let ter podjetjem in blagovnim znamkam ponuja možnost, da z obstoječimi in potencialnimi potrošniki vzpostavijo komunikacijo in odnos na povsem nov način. Prvi aplikacijski zametki, ki jih lahko že vidimo na tem področju, sta DAAP (t. i. decentralized application) in nagrajevanje interakcije s tokenizacijo. Na področju digitalnega oglaševanja pa zagotovo najbolj pomemben prispevek spleta 3.0 predstavljajo zaščita z oglaševanjem in analitiko pridobljenih podatkov pred tekmeci, pametna raba podatkov in na splošno večja podatkovna transparentnost.

Z novimi pristopi lahko oglaševalci že danes bolj učinkovito izvajajo svoje oglaševalske strategije ter podpirajo in zavarujejo lastno ustvarjalnost na področju trženja. Lahko se tudi odmikajo od okvirov oglaševanja znotraj ograjenih vrtov tehnoloških velikanov in že danes odločno stopijo korak pred konkurenco.

Ključni izzivi spleta 3.0

Najtežje in najpomembnejše bo prilagajanje na področjih zasebnosti uporabnika in transparentnosti. To je ključen vidik evolucije spleta 3.0. Na še vedno aktualnem spletu 2.0 je na nek način prišlo do velike centralizacije spleta, kjer prevladujejo tehnološki velikani (tehnološka podjetja FAANG), ki imajo v rokah škarje in platno. Poenostavljeno povedano imajo popoln nadzor nad podatki oglaševalca in podatki potrošnika. To je seveda nekako v nasprotju z osnovno filozofijo interneta in predvsem koncepta spleta 3.0.

Cilj spleta 3.0 je decentralizirati najboljše, kar ponuja splet 2.0. Na področju digitalnega oglaševanja se je kot odgovor na centralizacijo že pred desetletjem začel razvijati protokol OpenRTB, ki je v digitalno oglaševanje vnesel transparentnost, spletnim založnikom pa zagotovil neodvisno monetizacijo oglasnega prostora. Decentralizirani protokoli pomagajo oglaševalcem vzpostaviti infrastrukturo, s katero lahko zaščitijo lastne konkurenčne prednosti, temelječe na lastnih podatkih, ki jih zajemajo z oglaševanjem in analitiko. V iPROM-u v ta namen razvijamo t. i. tehnološke rešitve za upravljanje z lastnimi podatki – Private DMP (Private Data Management Platform). Z njimi so naši naročniki na področju digitalnega oglaševanja že danes v močni konkurenčni prednosti in si obenem gradijo trdne temelje za prihodnost.

Celoten intervju je bil objavljen v Marketing magazinu, 16. maja 2022.

Deli

O avtorju

Nejc Lepen je v iPROMu zaposlen od leta 2017 in vodi razvoj. Po študiju se je podal na samostojno poslovno pot, sodelovanje z iPROMom pa se prepleta že od njegovih študentskih let. Danes Nejc usklajuje programiranje vodilnih tehnologij in rešitev za upravljanje z oglasnim prostorom v digitalnem okolju. iPROMov oglasni strežnik iPROM AdServer danes spada v sam vrh programskih rešitev za upravljanje oglaševanja v digitalnih medijih. S svojim znanjem je danes nepogrešljiv člen pri ključnih razvojnih projektih družbe iPROM. V prostem času že od študijskih let v svojem domačem »laboratoriju« goji strast do obdelave podatkov, umetne inteligence in strojnega učenja na splošno.

Vsi prispevki avtorja

Arhiv