Težnja po decentralizaciji je popolnoma logičen in na nek način evolucijski proces razvoja interneta, ki ga stroka opisuje s terminom splet 3.0. Simon Cetin je za Marketing magazin delil svoje videnje in pojmovanje spleta 3.0. Pojasnil je, zakaj je bila vloga neodvisnih oglaševalskih tehnologij in standarda OpenRTB pri decentralizaciji digitalnega oglaševanja ključna ter zakaj sta zaščita in plemenitenje oglaševalskih podatkov v lastnih podatkovnih silosih podjetij temelja njihove konkurenčne prednosti v prihodnosti.
Če poenostavimo, lahko splet 3.0 razumemo kot pobudo za decentralizacijo interneta. Na eni strani imamo peščico digitalnih gigantov, ki si v »ograjenih vrtovih« lastijo, upravljajo in tržijo podatke o vedenjskih vzorcih internetne populacije. Na drugi strani imamo vse ostale: podjetnike, korporacije, vizionarje, znanstvenike, vlagatelje, ustvarjalce vsebin, tehnološka podjetja in druge, ki se pri svojem delu srečujejo z omejitvami, ki jih ti monopolni položaji prinašajo. Gre za povsem logičen odgovor.
Če se za ponazoritev osredotočimo le na področje oglaševanja: ko so pred leti medijske hiše in spletni založniki prepoznali, kaj lahko za njihovo poslovanje na dolgi rok pomeni odvisnost od rešitev, ki jih na področju oglaševalskih tehnologij (Ad-Tech-a) ponuja Google, je vzklila pobuda za odprtokodni protokol oziroma standard OpenRTB. Danes se lahko ob uporabi primerne tehnologije kdorkoli na praktično kateremkoli spletnem mediju poteguje za oglasni prostor transparentno in pod istimi pogoji. Na drugi strani lahko vsak oglaševalec ob podpori ustrezne infrastrukture Ad-Tech zavaruje podatke, pridobljene z oglaševanjem, pred tekmeci.
V iPROM-u denimo naročnikom zagotavljamo infrastrukturo, na kateri gradijo lasten podatkovni silos (Private DMP), do katerega tekmeci nimajo dostopa. V takšnem okolju lahko naši partnerji podatke iz zalednih sistemov povezujejo z oglaševalskimi podatki tudi na popolnoma varen in, kar je še posebej pomembno, zakonsko skladen način. S takšnimi pristopi so podjetja seveda v močni konkurenčni prednosti pred tistimi, katerih oglaševalske strategije slonijo le na ekosistemih »ograjenih vrtov«, ki njihove podatke, pridobljene z oglaševanjem, agregirajo in jih ponujajo tekmecem.
Težnja po decentralizaciji je popolnoma logičen in na nek način evolucijski proces razvoja interneta. Centralizacija bo v prihodnosti zaradi težnje po povračilu investicije seveda prisotna na novih področjih v katera bodo medijska in tehnološka podjetja vlagala. Centralizacijo bomo denimo zagotovo v začetku videli v tako imenovanih »meta svetovih«, toda, ko bo segment dosegel raven zrelosti, bo sledila decentralizacija.
Za konec pa seveda ne moremo spregledati dejstva, da v prid tako imenovanemu spletu 3.0 delujejo tudi sami regulatorji. Na področju EU bo imela pobuda »Digital sovereignty for Europe« zagotovo svojo težo. GDPR bo še bolj jasno opredeljeval področje zasebnosti posameznika. Vsi vemo, podatki so nova nafta. Za konkurenčnost digitalnega trga ni treba posegati v koncentracijo lastništva, poseči je treba le v način upravljanja s podatki.
Celoten prispevek je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji revije Marketing magazin aprila 2022: Splet 3.0 – Modna muha ali resnična revolucija? (št. 490, stran 74).