Deli

Ste kdaj pomislili, kakšen poslovni potencial bo imela tehnologija, ki bo razumela naša čustva? Od res učinkovite telemedicine prek preprečevanja/zmanjševanja živčnosti voznikov v prometu do naprednih oglaševalskih in prodajnih kampanj. V današnjem hiper-povezanem svetu je prepoznavanje čustev potrošnikov že mogoče, vsaj ko na sceno stopijo nosljive naprave, internet stvari in zmogljiva analitika, ki sproti obdeluje pretočne podatke. Z boljšim vpogledom v čustva svojih potrošnikov jih lahko nagovarjamo učinkoviteje in bolj ciljano tako, da v njih zbujamo občutke sreče. Mar ni prav to tisto, k čemur vsi stremimo?

Maja Gorjanc za Marketing Magazin: Oglaševanje, ki z uporabo pametnih podatkov prodaja občutke sreče - iPROM - Mnenje strokovnjakov

Nosljive naprave (ang. Wearables), ki so v porastu, so več kot le tehnološki modni dodatki. Pametne ure, zapestnice in celo oblačila lahko spremljajo naše fizično počutje in prek tega tudi psihično stanje. Najnaprednejše med njimi pa lahko z napredno programsko opremo in algoritmi že sestavijo t. i. čustveni profil posameznika. Če uporabnik nosljive naprave dovoli uporabo zb(i)ranih podatkov različnim mobilnim in spletnim aplikacijam, mu lahko le-te »pomagajo« do večjega zadovoljstva, sreče in harmonije na najrazličnejše načine. Enim s športnimi dejavnostmi, drugim prek (pre)hrane, tretjim z nakupovanjem. Nosljive naprave, povezane v internet stvari, lahko z analitičnimi orodji pametne podatke dobesedno spremenijo v čustva (oziroma interpretacijo le-teh).

Prav zato bodo podatki o čustvih oziroma psiho-fizičnem počutju posameznika za vsakega trgovca/oglaševalca, ki jih zna obrniti sebi v prid, v prihodnosti še več vredni. Te informacije je namreč v praksi mogoče uporabiti na različne načine – človeku v trgovini je prodajno osebje v pomoč pri iskanju in izbiri, lahko pa še naprej stavi na digitalno interakcijo, kjer »rešitve« predlaga mobilna aplikacija. Tehnologije, ki poznajo lokacijo uporabnika, lahko v povezavi z naprednim sistemom potrošnika v nakupovalnem središču prek oglasov »zvabijo« na kavo, ga obvestijo, da je njegov najljubši (ali pa najpogosteje kupljen) izdelek na zalogi v bližnji trgovini ali pa mu namignejo glede novega/drugačnega izdelka, pač takega, ki ustreza njegovemu trenutnemu počutju.

Z analizo obnašanja in čustev uporabnika lahko trgovci ugotovijo, v katerih delih trgovine se stranka najbolje počuti in kateri izdelki so ji všeč, tehnologija pa ji nato prek različnih komunikacijskih kanalov predlaga dodatne/dopolnilne izdelke in storitve, vse seveda z namenom ustvarjanja občutkov sreče, ki vodijo v dodatne/višje monetizacije. Verjamem, da bo oglaševanje v prihodnosti vedno bolj bitka za srce – za čustva, ki ustvarjajo srečo. Podjetja oziroma blagovne znamke nam bodo v prihodnosti še bolj kot do sedaj prodajala srečo – doživetja in občutke, nabite z endorfini, dopaminom in s seratoninom. Z nosljivo tehnologijo, ki omogoča t. i. biofeedback, je danes to relativno enostavno.

Sledenje čustvom ni vezano le na nosljivo tehnologijo

Ne le nosljive naprave, obstajajo tudi druge tehnologije, ki pomagajo zaznati in prepoznati počutje uporabnikov. Ena takšnih je tehnologija prepoznave obrazov, ki poleg kamer(e) potrebuje še zmogljivo strojno in programsko opremo za obdelavo podatkov. Takšno, kot jo najdemo na letališčih in mejnih prehodih. V prihodnjih letih in z napredkom tehnologij s področja umetne inteligence bo možno branje obrazne mimike in telesne drže. Te tehnologije se bodo zlile z okoljem v obliki obogatene resničnosti. V bližnji prihodnosti bodo pametna ogledala strankam lahko pokazala, kako bi bile videti z novo obleko, pričesko ali drugačnim slogom, in jih prav tako usmerjala k oziroma pri nakupni odločitvi.

Maja Gorjanc za Marketing Magazin: Oglaševanje, ki z uporabo pametnih podatkov prodaja občutke sreče

Za izjemne uporabniške izkušnje gre

Tisto, kar ljudi prepriča v ponavljajoče se nakupe, pa niso zgolj tehnični podatki izdelkov ali zanimivi oglasi za storitve. Gre predvsem za uporabniško izkušnjo ter zadovoljstvo, ki ga z izdelkom ali s storitvijo uporabnik ima, oziroma za to, kakšno raven hormonov sreče ta vzbudi v njegovih možganih. Več kot jih je, več možnosti imamo, da smo pridobili zvesto stranko in stranko, ki postane ambasador blagovne znamke.

Medtem ko dobremu prodajalcu danes pomaga empatija, bodo v prihodnosti to veščino kakovostno nadgradili podatki o stranki. Prav zato bodo ti predstavljali eno najpomembnejših informacij, s katerimi bomo trgovali v prihodnosti. Pri načrtovanju boljše uporabniške izkušnje in zagotavljanju nadpovprečnega zadovoljstva velja zato začeti pri podatkih – o izdelkih, strankah, poslovanju itd. –, pri čemer potrebujete tudi analitiko, ki jih bo pravilno osmislila.

Ko se čustva in nakupi pretopijo v pametne podatke

Če so oglaševalci včasih komunicirali enosmerno, danes temu ni več tako. Sodobni čas zaznamuje tehnologija, ki omogoča hitro, neposredno in merljivo komunikacijo. Največji preskok v medijski potrošnji so zagotovo prinesle pametne naprave, družbeni mediji in aplikacije. Nosljiva tehnologija na nek način predstavlja nadgradnjo trenda biti vseskozi povezan, priklopljen v internet stvari. Prek analize podatkov, ki jih ustvarjajo naprave interneta stvari, za oglaševalce vsak posameznik postane edinstvena stranka z lastnimi potrebami, željami in odzivi. Že danes nam programatična tehnologija omogoča, da uporabniku na spletu, kjer pušča svoj digitalni odtis, oglašujemo bolj ciljano – mu serviramo pravo vsebino ob pravem času na pravem mediju, povsem personalizirano. Tako je že danes potrošnik postavljen v središče programatičnega digitalnega oglaševalskega ekosistema. Nativno in semantično oglaševanje pa gresta še korak naprej, saj uporabniku pripovedujeta zgodbe, ki so zanj pomembne, in ponudita tisto, kar si želi prebrati.

Kakšne prednosti tovrstna tehnologija prinaša oglaševalcem? Za vse, ki imajo dostop do pametnih podatkov in tehnologije za njihovo obdelavo, doba hiper-povezanega posameznika ponuja veliko priložnosti, posebej, če so sposobni razviti ali implementirati rešitve, ki prepoznajo aktualna čustva in počutje uporabnika, ter jim prilagoditi ponudbo v točki nakupa. Na spletu je danes ta pristop uveljavljen prek t. i. ponovnega trženja (remarketing), v klasične trgovine pa ta koncept šele prodira. Verjetno ne bo dolgo, ko bomo v klasičnih trgovinah, v katere kupci vstopijo skozi vrata, nad katerimi je lahko nameščena kamera, drugače nagovarjali. Ustrezno povezani zaledni sistemi in analitika bodo prodajalcu namreč omogočili, da na licu mesta ustrezno prilagodi ponudbo in storitev.

Podatki o kupcu bodo postali ena najpomembnejših dobrin sodobnega časa, saj nas bodo oglaševalci v poplavi informacij in brezmejne ponudbe najučinkoviteje dosegli tako, da bodo odgovorili na naše resnične potrebe ter nam ponudili rešitve, storitve in doživetja po naši meri. In prav množica podatkov lahko z uporabo pametnih podatkov pomaga oglaševalcem bolje razumeti potrebe potrošnika in osmisliti pomen/vrednost za vsakega posameznika.

Vsaka pametna naprava bo imela potencial, da postane oglaševalski medij

Po oceni strokovnjakov naj bilo do leta 2020 v internet stvari povezanih že okoli 50 milijard pametnih naprav. Vse te naprave in podatki, ki jih bodo le-te ustvarjale, predstavljajo ogromen potencial. Tega se dobro zaveda eden izmed pionirjev na tem področju – Tesla, ki v svoje avtomobile vgrajuje internetne dostopne točke, torej se je vsak avtomobil tehnično spremenil v mobilni usmerjevalnik na kolesih. Stalna internetna povezljivost v novih avtomobilih Tesla ima seveda vrsto namembnosti. Primarna je ta, da sodobnim potrošnikom, vajenim biti »stalno omreženi«, zagotavlja višjo stopnjo udobja in zadovoljstva, torej sreče, druga pa ta, da lahko proizvajalec delovanje avtomobila redno nadzira, ga hitro posodablja itd. Tretja funkcionalnost, ki zaenkrat še ni močno izražena, ima pa ogromen potencial, pa je povezana z oglaševanjem.

Omrežen avtomobil, ki je pravzaprav del interneta stvari, lahko na svojem razkošno odmerjenem zaslonu osrednje konzole vozniku in potnikom prikazuje najrazličnejše vsebine – tudi oglasne. Prepričana sem, da bodo v primeru, če se Tesla odloči za delno ali popolno sprostitev dela ali celotnega zaslona v avtomobilu in ga da na voljo oglaševalcem, vse razpoložljive točke, vsebine in sekunde zelo hitro razprodane. Posebej, če bo storitev prišla v paketu s podatki o potniku/lastniku. V avtonomno vozečem vozilu namreč brez težav gledamo filme in serije, med katerimi se »niti malo naključno« znajde oglas za našo najljubšo pijačo in jedačo. Moč programatičnega oglaševanja bo tako s pametnimi in povezanimi avtomobili resnično dobila novo dimenzijo.

Maja Gorjanc za Marketing Magazin: Oglaševanje, ki z uporabo pametnih podatkov prodaja občutke sreče

Tržnica znotraj interneta stvari kot prihodnost programatičnega oglaševanja

V iPROM-u smo tehnologije spletne analitike privedli res daleč, saj lahko že danes spremljamo vedenjske vzorce uporabnikov spletnih medijev in analiziramo njihove navade z namenom programatičnega serviranja oglasnih vsebin. Verjamem, da bomo digitalne tehnologije in rešitve, ki bodo prepoznale tudi psiho-fizično stanje posameznikov, v prihodnje uspešno integrirali v obstoječe tehnološke platforme in tako prek t. i. tržnice podatkov znotraj interneta stvari ustvarjali kar najboljše uporabniške izkušnje spletnih uporabnikov. Pravzaprav smo od te prihodnosti oddaljeni le en korak. Se že veselim dneva, ko bo moja Bellabeat zapestnica zaznala moje čustveno stanje in mi bo umetna inteligenca Airi svetovala, kako spet najti svoje zen trenutke …

Blog je bil prvotno objavljen na spletni strani Marketing Magazin-a.

Deli

O avtorju

Preden se je Maja Gorjanc podala na samostojno poslovno pot, je v iPROMu opravljala funkcijo direktorice korporativnega komuniciranja in marketinga. Kalila se je v podjetjih Celjski sejem, Pristop in Adrema, preden se je pridružila iPROMovi ekipi, pa je bila zadolžena za vodenje razvoja blagovne znamke in produktni marketing v podjetju Akrapovič. Z Majo danes sodelujemo na področjih organizacije dogodkov in raziskav, s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem pa nam obenem pomaga pri snovanju in pripravi zahtevnejših komunikacijskih in trženjskih strategij.

Vsi prispevki avtorja

Arhiv