Digitalizacija neustavljivo spreminja tržno komuniciranje. Ukvarjamo se z večsmerno komunikacijo. Interakcije so merljive, analitične podatke pa s programsko opremo povezujemo s sistemi za posredovanje vsebin. Razvoj »inteligentnih« sistemov, ki v realnem času uporabnikom različnih medijev posredujejo vsebine glede na to, katere vsebine spremljajo in kako se nanje odzivajo, je na neustavljivem pohodu. Brez ustrezne tehnologije je v digitalnem svetu nemogoče usmerjeno komunicirati, oglaševati, pospeševati prodajo.
Uporabniki spletnih medijev postajamo vse zahtevnejši. (So)ustvarjamo vsebine, se povezujemo v skupnostih, naša medijska potrošnja postaja vse bolj razpršena. Dejstvo je, da so klasični oziroma »ročni« načini medijskega načrtovanja in zakupa medijskega prostora v tem okolju neučinkoviti. Nenehno naraščanje števila spletnih medijev, aplikacij in naprav za dostopanje do vsebin je v dobrem desetletju, odkar so se pojavili prvi spletni oglasi, pripeljalo do tega, da je obsežno in vsestransko zakupovanje spletnega medijskega prostora in časa postalo preveč zapleteno, da bi ga na klasičen način še lahko učinkovito nadaljevali.
Časi, ko se je oseba v medijski agenciji usklajevala z osebo z določenega medija samo zato, da bo na koncu dneva za svojega naročnika opravila zakup oglasne površine, so mimo. Ne plačujemo za zakup površine, kjer bo na osnovi statističnih približkov oglas morda rezultiral v doseg ciljnega uporabnika. Danes se osredotočamo na »zakup uporabnikov«, ki bodo oglaševano v določenem časovnem obdobju tudi kupili in za doseg teh uporabnikov smo pripravljeni tudi plačati. Kako naj se danes sploh še znajdemo v tako kompleksni in zapleteni medijski krajini?
Digitalni žarek za medijske zakupnike v oblakih – Simon Cetin
Si lahko zamislite, koliko medijskih načrtovalcev, pogajalcev in drugega osebja bi potreboval recimo Google, če bi njegova mreža delovala po principu »ročnega« dela z mediji? Milijoni spletnih medijev in mobilnih aplikacij, naročilnice, exceli, fakture, pošiljanje oglasov in merilnih kod po mailih ali kako že? To ni mogoče niti v teoriji, da o cenovni učinkovitosti tega početja sploh ni vredno razpravljati, pa se verjetno strinjamo vsi.
V odnosu z mediji so zmagali informatiki in matematiki. Le matematični modeli s pomočjo informacijske tehnologije lahko delijo denar med spletne medije na način, ki uresničuje trženjske cilje. Danes ne kupujemo več oglasnih površin na spletnih medijih. Kupujemo skupek tehnološke, medijske in analitične rešitve v oblaku. V Sloveniji se ukvarjamo z nekaj sto spletnimi mediji in dobrim milijonom in dvesto tisoč uporabniki. Številke res niso velike, a to še ne pomeni, da nosim manjšo odgovornost za razmerje med investicijo in izplenom.
Če se postavim v kožo tržnika, ki mu je mar za to, kako učinkovito investirati v trženje, je na mestu vprašanje: kdo, na kakšen način in s kakšnimi orodji danes upravlja z mojimi sredstvi, namenjenimi zakupu digitalnih medijev?