Slabšalni izraz, ki opisuje spletno vsebino, katere cilj je ustvarjanje spletnih prihodkov od oglaševanja. Opira se na senzacionalne naslove in privlačne slike, s katerimi skuša pridobiti čim več klikov ter spodbujati deljenje vsebin prek družbenih omrežij. Naslovi so običajno napisani tako, da zagotavljajo ravno toliko informacij, da postane bralec radoveden, obenem pa ne dovolj, da bi potešil svojo radovednost, dokler ne klikne na povezano vsebino.

Vključitev videoposnetka ali druge digitalne vsebine v spletno stran ali digitalno platformo.

Pametni telefon s srednje velikim zaslonom, ki je manjši od tablice, a večji od običajne velikosti pametnega telefona.

Uporaba napredne analitike za ugotavljanje, koliko je posamezna točka stika (tako v spletnih kot tradicionalnih kanalih) doprinesla k želenemu dejanju kupca.

Večkanalna komunikacija pomeni, da blagovna znamka komunicira s potrošniki prek večih kanalov, kot so tisk, SMS, e-pošta, spletni portali in mobilne aplikacije. Z vidika notranjega upravljanja večkanalno komuniciranje vključuje pošiljanje gradiva in informacij prek večih različnih kanalov.

Zmožnost serviranja ciljanega oglaševanja potrošnikom na več digitalnih napravah hkrati.

Samostojni subjekt, ki z digitalno platformo ustvarjalcem vsebine omogoči programiranje, oglaševanje, vrednotenje in distribucijo njihove vsebine ter nudenje tehnične pomoči prek več različnih kanalov.

Termin nanašajoč se na oglase, ki vključujejo nestandardne elemente: večje datoteke oglasov, video znotraj oglasa, funkcija Objavi na FB idr.

Večslojna nevronska mreža vsebuje več kot eno plast umetnih nevronov ali vozlišč. Po zasnovi se zelo razlikujejo. Pomembno je omeniti, da medtem ko so bile enoslojne nevronske mreže uporabne na začetku razvoja umetne inteligence, ima velika večina danes uporabljanih omrežij večslojni model.

Uporabniki gledajo vsebine na več napravah hkrati. Največkrat potrošniki hkrati uporabljajo dve napravi. Tako je postala že precej razširjena navada hkratnega gledanja televizije in uporabe tablice ali pametnega telefona.

Spremljanje vsebin prek več različnih vrst zaslonov, kot so televizija, pametni telefoni in tablični računalniki.

Tehnologija za ciljanje na osnovi vedenjskih vzorcev pri prikazovanju oglasov na spletu upošteva aktivnost uporabnika na spletu. Če se glede na njegovo aktivnost ugotovi, da se glede na uporabniške navade uvršča med potencialne kupce določenega izdelka, mu oglasni strežnik prikaže oglas za tak izdelek. Doseženo je dvoje: oglaševalec je pokazal oglasno sporočilo potencialnemu kupcu, uporabnik interneta pa je videl oglasno sporočilo za izdelek, ki bi mu lahko ustrezal.

Tehnika, ki jo uporabljajo oglaševalci v digitalnih medijih za serviranje ciljnih oglasov potrošnikom glede na njihove vedenjske vzorce ter navade.

Vsebina, ki jo uporabniki nenehno iščejo. Koristna je tudi pri optimizaciji spletnih strani za iskalnike, saj je vedno zanimiva. Takšne vsebine lahko pripomorejo k večjemu prometu na spletni strani, tudi če je vsebina stara že nekaj let.

Vektorska grafika omogoča večjo prilagodljivost. Izrisuje se s pomočjo matematičnih formul in ni sestavljena iz posameznih slikovnih točk ter tako omogoča različne spremembe brez popačenja kakovosti. EPS, AI in SVG so najpogostejše vrste datotek vektorskih grafik.

Veliki jezikovni modeli so podpodročje umetne inteligence, ki uporablja ogromne količine besedilnih podatkov za simulacijo človeških pogovornih odzivov. Ti jezikovni modeli temeljijo na modelih globokega učenja, ki uporabljajo večplastne nevronske mreže za obdelavo, analizo in napovedovanje s kompleksnimi podatki za ustvarjanje odgovorov v naravnem jeziku.

Velikost modela se nanaša na število parametrov, ki sestavljajo nevronsko mrežo ali drug strojni učni model. Večji modeli imajo več parametrov in so običajno bolj zmogljivi ter sposobni obvladovati kompleksnejše naloge, vendar zahtevajo več računalniških virov in časa za usposabljanje ter več prostora za shranjevanje.

Velikost nabora podatkov se nanaša na število primerov ali vzorcev v naboru podatkov, ki se uporablja za treniranje, validacijo in testiranje strojnih učnih modelov. Večji nabori podatkov omogočajo boljše usposabljanje modelov, vendar zahtevajo več računalniških virov in časa za obdelavo.

Termin za razlikovanje med veljavnimi kliki uporabnikov in tistimi, ki so rezultat napake (na primer napaka spletnega strežnika) ali pa jih ustvarjajo samodejni programi (na primer pajki iskalnikov).

Uporaba podatkov za ugibanje, kdo so potrošniki na drugi strani zaslona. Vedeti, kje je oseba, v katerem časovnem pasu in na kateri napravi, je v pomoč, ne predstavlja pa 100-odstotne zanesljivosti.

Verjetnostni podatki o občinstvu običajno temeljijo na vedenjskih podatkih, ki so združeni in analizirani, da se določi verjetnost, da uporabnik pripada določeni demografski kategoriji ali razredu. Napredni algoritmi poskušajo identificirati različne vedenjske vzorce, kot so določene nakupne poti in brskanje po spletu. S tem je mogoče določiti verjetnost, ali je uporabnik moški ali ženska, mlajši ali starejši itd.

Vhodna povezava, ki je znana tudi kot povratna povezava, je vhodna povezava do spletnega mesta, ki prihaja z različnih spletnih mest.

Oglaševanje, ki poteka prek blogov, video vsebin, e-knjig, e-novic, belih knjig, SEO, družbenih medijev in drugih oblik vsebinskega marketinga, njegov namen pa je približati kupca blagovni znamki prek zanimive in relevantne vsebine.

Video analitika se nanaša na uporabo algoritmov strojnega učenja za analizo in razumevanje vsebine videoposnetkov. Ta tehnologija se lahko uporablja za različne namene, kot so zaznavanje gibanja, prepoznavanje obrazov, analiza čustev in štetje objektov v videoposnetku.

Sistem, ki omogoča ogled video vsebin takoj (neposreden prenos) ali pa prenese vsebino na računalnik, video snemalnik ali drug prenosni medij, kjer se shrani za poznejše gledanje.

Izraz zajema prikazne oglase, ki vključujejo video vsebine in se lahko prikazujejo med kakršnokoli vsebino na spletu (med članki, igrami, video vsebino ipd.), ali pa se nanaša na oglaševanje, ki se odvija na internetnih video platformah. Oglasi so v tem primeru servirani pred ali med predvajanjem video vsebine ali po njem.

Blog, kjer se za medij komuniciranja uporabi video zapis. Običajno so vlogi objavljeni na internetnih video platformah, kot je YouTube.

Marketing od ust do ust, tudi WOM (word of mouth). Za potrebe povečanja zavedanja o blagovni znamki se poslužuje viralnih vzvodov znotraj obstoječih družbenih medijev. Primer: oglas za nek izdelek, ki si ga med seboj pošiljajo uporabniki po elektronski pošti (gre za komunikacijo od ust do ust). V zadnjem času se viralni marketing izvaja tudi prek družbenih medijev, blogov, forumov, spletnih mest za delitev slik in video vsebin.

Postopek upravljanja podatkov, ki omogoča aplikaciji, da pridobi in obdeluje podatke, ne da bi bilo potrebno poznavanje tehničnih podrobnosti o podatkih (kako so podatki oblikovani ali kje so fizično shranjeni).

Uporaba grafov, grafikonov, tabel, infografik itd. z namenom, da bi opredelili ugotovitve, ki izhajajo iz podatkov.

Vizualno iskanje lahko uporabniško izkušnjo prenese na povsem novo raven. Z vizualnim iskanjem lahko uporabniki naložijo sliko za iskanje in dobijo bolj specifične in natančne rezultate.

Vizualno prepoznavanje je zmožnost računalniške programske opreme za prepoznavanje predmetov, lokacij, ljudi, besedila in dejavnosti na fotografijah in videoposnetkih.

Poslovno-komunikacijska povezava med zunanjim deležnikom (potrošnik) in organizacijo (podjetje ali blagovna znamka) prek različnih komunikacijskih kanalov. Ta povezava je lahko odziv, interakcija, učinek ali celotna izkušnja potrošnika, ki se lahko odvije na spletu ali drugje.

Gre za proces večanja zadovoljstva uporabnikov, ki izhaja iz uporabe izdelka ali storitve. Običajno gre za računalniški program oz. mobilno aplikacijo.

Poseben ukaz znotraj statičnega dokumenta HTML, ki omogoči izvedbo zunanjega programa ob vsakem prenosu spletne strani. Zunanji program na strežniku tako lahko doda dinamično vsebino v sicer statično spletno stran, kot je naključno izbran oglas.

Oglasi, ki se prikazujejo med dvema stranema z vsebinami. Znani so tudi kot prehodni oglasi. Primer takšnega oglasa je iPROM AdBreak™.

Oseba v oglaševalski agenciji, ki je zadolžena za komunikacijo z naročnikom glede oglaševalske akcije ter vodenje in nadzor vseh aktivnosti, povezanih z oglaševalsko akcijo. Njeno delo je usklajevanje dela med oblikovalci in medijskimi načrtovalci v agenciji na eni strani ter med željami in zahtevami naročnika na drugi. Delovne naloge vodje projektov se razlikujejo od agencije do agencije.

Točka redistribucije ali zaključna točka komunikacijske verige. Lahko gre za fizično napravo, ki je zmožna ustvarjati, sprejemati in prenašati informacije prek komunikacijskega kanala.

Osebe, ki s svojo osebnostjo, prisotnostjo in z dejavnostmi učinkovito dosegajo ciljno skupino uporabnikov na družbenih medijih, ki je za podjetje zanimiva. Vplivneži so postali sestavni del prisluženih medijev v marketingu.

Računalniška tehnologija, ki uporablja realistične podobe, zvoke in druge občutke, ustvarjene s programsko opremo, z namenom posnemanja resničnega ali namišljenega okolja in simulira uporabnikovo fizično prisotnost tam, kar mu omogoča interakcijo s prostorom.

Oseba, ki uporablja virtualno resničnost, se običajno lahko razgleduje po umetno ustvarjenem svetu, se giba v njem in vstopa v interakcijo s predmeti ali z osebami, ki so prikazani tam. Virtualne resničnosti umetno ustvarjajo čutne izkušnje, ki lahko vključujejo pogled, dotik, sluh in redkeje vonj. Večina virtualnih resničnosti je prikazana na računalniškem monitorju, projekcijskem zaslonu ali se nahaja v slušalkah. Nekatere simulacije vključujejo dodatne senzorične informacije in zagotavljajo zvok prek zvočnikov ali slušalk.

Podatek o tem, kolikokrat se je obiskovalec vrnil na isto spletno stran v določenem časovnem obdobju.

Vrednost barve za prikaz na spletu lahko zapišemo na več načinov: s poimenovanjem barve (red), s šestnajstiškim zapisom (#FF0000), jo določimo s posameznimi komponentami RGB (255,0,0), s posameznimi komponentami RGBA (255,0,0,1) ali z barvnim modelom HSL.

Aktivnosti in kampanje, ki se osredotočajo na pridobivanje novih strank in na ciljanje uporabnikov v zgornjem delu marketinškega lijaka. Te aktivnosti vključujejo veliko vsebinskega marketinga, komuniciranje prek e-pošte in na družbenih medijih, pisanje blogov, SEO, plačano oglaševanje, brezplačne preizkuse …

Podaljšek, ki sledi imenu domene. Nekaj glavnih domen: .com za podjetja, .edu za vzgojne institucije, .net za internetna podjetja, .gov za vladne organizacije, .mil za vojaške organizacije in .org za neprofitne organizacije. Večina držav ima svoj lastni TLD, na primer Kanada (.ca), Velika Britanija (.uk), Slovenija (.si).

Območje na sliki ali delu besedila, ki se aktivira ob izboru. Najpogosteje se uporablja v večpredstavnostnih aplikacijah, kjer izbiranje vroče točke proži prikaz slike, zagon videa ali prikaz druge informacije.

Umetnost komuniciranja s potrošniki brez prodajanja. Gre za marketing, pri katerem posredujemo informacije, s katerimi potrošniki dobivajo znanje in postajajo bolj ozaveščeni. Bistvo tega marketinga leži v prepričanju, da, če podjetje posreduje dosledne in koristne informacije svojim kupcem, ga bodo ti na koncu nagradili z nakupom in zvestobo.

Funkcija, ki nam omogoča označitev komentarja ali drugih objavljenih vsebin na Facebooku, s čimer pokažemo svojo podporo. Funkcija oz. gumb všeček se je na Facebooku prvič pojavil februarja 2009 in s tem omogočil podporo brez besedilnega zapisa v komentarju. Sprva se je izraz uporabljal zgolj na družbenem omrežju Facebook, kasneje pa so ga (pogovorno) posvojila tudi druga družbena omrežja. Facebook je v letu 2016 poleg klasičnega všečka ponudil tudi pet drugih čustvenih odzivov: obožujem (love), neverjetno (wow), jeza (angry), žalost (sad) in smeh (haha).

Pristop k prodaji, ki si prizadeva potrošniku zagotoviti celovito prodajno izkušnjo ne glede na kanal in način nakupa (nakup prek spleta na računalniku ali prek mobilne naprave, prek telefona ali v fizični trgovini). Gre za združitev vseh spletnih in nespletnih naprav in kanalov v eno dosledno in izpopolnjeno uporabniško izkušnjo.

Koncept v programskem inženiringu in računalništvu, kjer se računalništvo pojavlja kadarkoli in povsod. Uporabniki lahko med seboj povezujejo različne naprave (prenosni računalnik, tablični računalnik, pametni telefon itd.) z vsakdanjimi predmeti, kot so hladilnik in očala.

Nezaželena e-sporočila, ki jih podjetja ali posamezniki pošiljajo uporabnikom e-pošte.

Računalniški program, ki omogoča razširitev delovanja posameznega programa. V spletnem oglaševanju se največkrat srečamo s plug-in programi spletnih brskalnikov (na primer Flash plug-in).

Povezave med dvema spletnima stranema, ki pogosto temeljijo na dogovoru lastnikov spletnih mest za izmenjavo povezav.

Algoritem vzvratnega veriženja je oblika razmišljanja, ki se začne s ciljem in deluje nazaj, tako da veriži pravila, da bi našli znana dejstva, ki podpirajo cilj. Vzvratno veriženje je znano tudi kot metoda sklepanja nazaj, kadar se uporablja mehanizem sklepanja.