Decentralizirana vrsta omrežja, kjer posamezna vozlišča, imenovana kolegi (»peer«), v omrežju delujejo enakopravno. Nasprotje tega je centraliziran model, imenovan odjemalec-strežnik, kjer vozlišča odjemalca prosijo za dostop do virov, ki jih zagotavlja centralni strežnik.

Program, ki samodejno sledi povezavam na spletu. Iskalniki jih uporabljajo z namenom indeksiranja vsebin spletnih strani.

Elektronska naprava, ki omogoča povezovanje, skupno rabo in interakcijo s svojimi uporabniki in z drugimi pametnimi napravami.

Pogodba, ki je v celoti napisana na verigi blokov. Ko so pogoji, zapisani v pogodbi, izpolnjeni, se pogodba izvrši samodejno, brez posrednikov in vpletanja tretjih oseb. Pametna pogodba omogoča sklepanje sočasnih multilateralnih poslov. Pogodba se nato prilagaja zunanjim dejavnikom in se sproti izvršuje samodejno, takoj ko se izpolnijo posamezni pogodbeni pogoji.

Pametne vsebine se nanašajo na personalizirane vsebine, ki so oblikovane na podlagi potrošnikovih želja oz. potreb. To so npr. vsebine, kjer je dodano potrošnikovo ime, personalizirana e-poštna sporočila, personalizirane spodbude na nakupni poti potrošnika …

Podatki, ki jih iz množice podatkov (Big Data) pretvorimo v relevantne informacije. To storimo s pametnimi algoritmi, ki iz velikih podatkovnih zbirk pridobijo, sintetizirajo, analizirajo in posledično osmislijo nepregleden nabor informacij. S tem dajo pametni podatki množici podatkov uporabno vrednost, ki lastniku podatkov omogoča bolj preudarne in strateške odločitve.

Stroji z možnostjo samoučenja. Svoje vedenje in delovanje prilagajajo na podlagi izkušenj oz. učenja, niso v popolni odvisnosti od ljudi in pri svojem delovanju pokažejo nepričakovane rezultate.

Parametri so spremenljivke v modelu transformer, ki se prilagajajo med procesom učenja. Ti vključujejo uteži in pristranskosti (biases) v mreži, ki se posodabljajo, da bi model kar najbolje prilagodili podatkom. Več parametrov v modelu povečuje njegovo zmogljivost in kompleksnost, vendar zahteva tudi več računalniških virov in časa za usposabljanje.

Poslovni dogovor med spletnim trgovcem (podjetjem, ki na internetu prodaja izdelke) in drugimi neodvisnimi lastniki spletnih mest (partnerji), v okviru katerega slednji promovirajo ponudbo prvega ter so za to nagrajeni s provizijo. Primer: partner na svoji spletni strani oglašuje izdelke spletnega trgovca ter tako usmerja obiskovalce na spletno stran trgovca. Vsakič, ko obiskovalec opravi nakup na spletni strani trgovca, je partner nagrajen s provizijo od ustvarjene prodaje.

Stanje, ko pada učinek oglasa oziroma, ko se začne manjšati CTR oglasa, ker je uporabnik prevečkrat videl isti oglas.

Nagnjenje spletnih obiskovalcev, da ignorirajo spletne pasice, tudi če te vsebujejo informacije, ki jih obiskovalci aktivno iščejo. Do pasične slepote pride zaradi informacijske preobremenjenosti potrošnikov.

Pasična utrujenost se zgodi, ko je potrošnik prepogosto videl pasico in je ne opazi več. V najboljših primerih vodi pasična utrujenost do zmanjšanja odzivnosti in v najslabših do negativnih učinkov oglaševanja.

Enota, ki pove, koliko podatkov se lahko prenese v določenem časovnem obdobju po nekem komunikacijskem kanalu. Najpogosteje se uporablja enota kb/s (kilobiti na sekundo).

Spletni oglas, ki uporabnika pripelje na spletno stran, s katere pa se potem težko vrne na spletno stran, na kateri je kliknil na oglas.

Časovni zakup oglasnega prostora.

Strategija, v kateri podjetja zagotavljajo individualizirano vsebino prejemnikom prek zbiranja podatkov, analize in uporabe tehnologije za avtomatizacijo.

Ustvarjena in strnjena predstavitev stranke/kupca v obliki točno določene osebe. Predstavitev temelji na resničnih podatkih in preudarno izbranih predvidevanjih: kdo so naši obiskovalci (demografija), kakšni so njihovi motivi (motivacija), kaj jih zanima (cilji) in kako načrtujejo nakup (načini obnašanja).

V računalništvu okrajšava za izraz »picture element« ali slikovni element. Predstavlja najmanjšo naslovljivo enoto slike, ki se jo lahko prebere ali nariše. Nima oblike ali določene velikosti, le informacije o značilnostih slike (vrednost barve, intenziteta). Na zaslonu pa je slikovna točka omejena z obliko in velikostjo, predstavlja pa tudi mersko enoto, s katero se izraža ločljivost prikazane slike.

Podatek o uporabniku, ki ga spletni brskalnik shrani na računalniku ali drugi elektronski napravi za možnost nadaljnje uporabe. Gre za informacije, ki se ob obisku posamezne spletne strani shranijo na posameznikov računalnik in so ob ponovnem obisku iste strani uporabljene za samo delovanje spletne strani (recimo za spletni nakup) ter za prepoznavanje, sledenje in zbiranje specifičnih informacij o uporabnikih, kot so naklonjenost do določenih strani/vsebin ali nakupovalne navade na spletu.

Zajemajo področje oglaševanja v digitalnih medijih – zakup prostora na iskalnikih, v platformah za prikazno oglaševanje, na družbenih omrežjih, v obliki sponzoriranih, plačljivih člankov (t.i. advertoriali, PR vsebine) in objav ipd. Z velikim dosegom in možnostjo izredno natančnega ciljanja so plačljivi mediji oziroma kupljen doseg vnaprej določenega občinstva, ki bo izpostavljeno oglasnim sporočilom, odlični za promocijo blagovne znamke, za hitre akcije, za pridobivanje novih strank ali aktivacijo obstoječe publike.

Sistem upravljanja s podatki, ki ustvarja trajno enotno bazo podatkov o strankah, ki je dostopna drugim podatkovnim sistemom. Podatki so zbrani iz več virov, očiščeni in združeni z namenom, da se ustvari en profil stranke.

Sistem, ki hrani lastne podatke in analizira potrošnike, ki jih podjetja že poznajo. Te podatke združuje ter omogoča bolj utemeljene in učinkovite odločitve. CDP hrani veliko podatkov, vključno s podatki o prodaji in o digitalnih sledeh potrošnikov, podatki o uspešnosti, ki vključujejo podatke o klikih na oglase, odpiranju e-poštnih sporočil … Prav zato CDP ponuja natančen pregled podatkov, s katerimi podjetja ustvarjajo marketing, osredotočen na ljudi.

Platforma za upravljanje prvoosebnih podatkov je oglaševalskotehnološka rešitev, ki podjetjem in organizacijam omogoča gradnjo lastnih podatkovnih skladišč za upravljanje prvoosebnih podatkov za namene digitalnega oglaševanja.

Prvoosebni podatki se lahko uporabljajo za ciljano nagovarjanje ciljnih skupin v digitalnih medijih in se varno shranjujejo v lastnem podatkovnem skladišču oglaševalca, tako da so zaščiteni pred dostopom tretjih oseb.

Spomin računalnika, ki beleži v zadnjem času najpogosteje iskane vsebine, dokumente, spletne strani in jih zato hitreje prikaže. Lahko je lokalni pomnilnik (na primer na brskalniku) ali pa je del celotne mreže. Platforma, ki jo lahko izdajatelji uporabljajo za zahtevo, sprejemanje in shranjevanje soglasij uporabnikov.

Platforma računalnika ali operacijskega sistema (OS). Primer: računalniški platformi PC in Macintosh ter programske platforme Windows, Unix in macOS.

Izraz se nanaša na del spletne strani, do katerega uporabnik dostopa s premikanjem miške navzdol, da si ga ogleda. Izraz izhaja še iz časa časopisov, ko so bili ti na prodajnih mestih ponavadi zloženi na pol, manj pomembne informacije pa so bile umeščene »pod pregibom«. Danes se izraz uporablja pri oblikovanju spletnih strani in pomeni vsebino, ki se nahaja pod dnom okna brskalnika. To se spreminja od naprave do naprave, pri mobilnih napravah pa je dinamično.

Relativno nova oblika podatkov, ki predstavljajo lastne podatke partnerskih podjetij, katere smo bodisi kupili bodisi pridobili prek sodelovanja z zaupanja vrednim partnerjem. Običajno se tovrstne podatke pridobi preko sodelovanja, kjer imata nekonkurenčna partnerja vzajemen, dopolnjujoč interes pri isti ciljni populaciji.

Tretjeosebni oz. tuji podatki se praviloma agregirajo iz več različnih virov in jih je možno kupiti oz. uporabiti proti plačilu pri komunikacijskih aktivnostih. Ti podatki so praviloma vsebinsko lahko zelo široki in ponujajo v primerjavi z lastnimi podatki in podatki partnerjev največje število parametrov, ki jih oglaševalec lahko uporabi za usmerjanje relevantnih sporočil ciljni populaciji. Pri uporabi tovrstnih podatkov uporabniki nimajo neke direktne relacije z oglaševalcem, vendar so, glede na zajete parametre, ustrezni za nagovor.

Podatkovna množica je zbirka podatkov. V primeru tabelaričnih podatkov nabor podatkov ustreza eni ali več tabelam baze podatkov, kjer vsak stolpec tabele predstavlja določeno spremenljivko, vsaka vrstica pa ustreza danemu zapisu zadevnega nabora podatkov.

Vsako dejstvo ali podatek je na splošno podatkovna točka. Predstavljena je lahko kvantitativno ali grafično in je običajno izdelana iz meritve ali raziskave v statističnem ali analitičnem kontekstu. Podatkovnih točk ne smemo zamenjevati z informacijskimi drobci, pridobljenimi z analizo podatkov, ki pogosto združuje podatke za pridobitev vpogledov.

Podatkovna znanost združuje matematiko in statistiko, specializirano programiranje, napredno analitiko, umetno inteligenco (AI) in strojno učenje s strokovnim znanjem o specifičnih temah, da bi odkrila uporabne vpoglede, skrite v podatkih podjetja ali organizacije. Te vpoglede je mogoče uporabiti za vodenje odločanja in strateškega načrtovanja.

Podatkovne sledi se nanašajo na podatke, ki so ustvarjeni kot rezultat aktivnosti uporabnikov digitalnih naprav. Sestavljajo jih zabeležene odločitve uporabnikov, njihova dejanja in preference, podatki o vsaki interakciji  oz. poizvedbi z digitalno naravo. Na spletu se to izraža kot podatkovna sled, ki je zelo pomembna in lahko govori o uporabniku in njegovi nakupni poti.

Podatkovni arhitekt je oseba, ki se ukvarja s podatkovno arhitekturo, področjem študija, ki se ukvarja z načrtovanjem, ustvarjanjem, uvajanjem in upravljanjem podatkovne arhitekture organizacije.

Podatkovni cevovod je metoda, pri kateri se neobdelani podatki zbirajo iz različnih podatkovnih virov in nato prenesejo v shrambo podatkov, kot je podatkovno jezero ali skladišče podatkov. Preden podatki pritečejo v skladišče podatkov, so običajno obdelani.

Podatkovni silos je repozitorij podatkov, ki ga nadzoruje en oddelek ali poslovna enota in je ločen od preostale organizacije. Podatki v silosu so običajno shranjeni v samostojnem sistemu in pogosto niso združljivi z drugimi nizi podatkov.

Odlagališča, kjer je shranjena velika količina neobdelanih podatkov v svoji izvorni obliki, vključno s strukturiranimi, polstrukturiranimi in z nestrukturiranimi podatki. Podatkovna struktura in zahteve niso opredeljene, dokler podatki niso potrebni.

Praksa preučevanja velikih količin podatkov na spletu predvsem o spletnem prometu, oglaševanju in obnašanju uporabnikov z namenom, da bi našli vzorce znotraj teh podatkov ter korelacije med njimi.

Podatkovno skladišče je zbirka korporativnih informacij in podatkov, pridobljenih iz operativnih sistemov in zunanjih virov podatkov. Skladišče podatkov je zasnovano za podporo poslovnim odločitvam z omogočanjem konsolidacije, analize in poročanja na različnih skupnih ravneh.

V podatkovnem skladišču se podatki iz mnogih virov izvlečejo v eno območje, preoblikujejo glede na potrebe sistema za podporo odločanju in shranijo v skladišče.

Epizodični avdio ali video zapisi, ki so uporabniku na voljo na zahtevo, ob naročilu na določen kanal pa jih lahko prejmejo tudi takoj ob izidu. Pogosto gre za tematske debate, okrogle mize ali preglede trendov in novosti.

Podoba blagovne znamke se nanaša na dojemanje blagovne znamke med potrošniki. Gre za podobo blagovne znamke, ki si jo ustvarijo potrošniki.

Podporni vektorski stroji so nadzorovani algoritmi strojnega učenja, ki se uporabljajo za razvrščanje ali regresijo. SVM modeli delujejo z iskanjem optimalne meje med razredi, ki maksimizira razdaljo med njimi.

Spletna stran, ločena od nadrejene spletne strani z znakom / (poševnica). Stran je običajno vsebinsko podrejena nadrejeni vsebini.

Pojavljanje dveh ali več URL-jev, ki prikazujeta enako vsebino. Do težav lahko prihaja pri optimizaciji spletnih strani za iskalnike, kjer iskalnik težje določi, katera podvojena vsebina je bolj relevantna.

Seznam vprašanj, ki jih pogosto zastavljajo uporabniki, in odgovorov nanje. Običajno se navezujejo na določeno temo. Ponavadi se ti seznami pojavljajo na spletnih mestih ali forumih, torej povsod tam, kjer je večja verjetnost pojavljanja teh vprašanj.

Kolikokrat se pojavi določena ključna beseda na spletni strani. Zelo visoka stopnja pogostosti nakazuje na t. i. spam spletno stran, medtem ko zelo nizka stopnja pogostosti nakazuje na slabo povezanost med ključno besedo in vsebino spletne strani.

Pogovorna umetna inteligenca je izraz, ki opisuje tehnologije za avtomatizirano sporočanje in rešitve, ki poenostavljajo medosebne človeške interakcije z uporabo pogovornih robotov.
Združuje razumevanje naravnega jezika (NLU), obdelavo naravnega jezika (NLP) in modele strojnega učenja za posnemanje človeškega zaznavanja in sodelovanja. Nadomesti lahko človeško komunikacijo s prepoznavanjem govora in besedila, razumevanjem namena, razlikovanjem jezikov in odzivom na način, ki posnema človeški pogovor. Zato učinkovito gradi povezave med blagovnimi znamkami ter njihovimi strankami, ambasadorji in sledilci.

Metoda komunikacije med podjetji in potrošniki z namenom, da se skrajša potrošnikova nakupna pot. Pogovorni marketing se vzpostavlja s klepetalnimi boti, ki odgovarjajo na vprašanja potrošnikov in pripravljajo ponudbe ali s klepetom v živo.

Oglas, ki je vrinjen na spletno stran in se uporabniku prikaže bodisi ob prihodu na spletno mesto bodisi med samim pregledovanjem spletnih strani.

Oblika oglasa, ki se prikaže v ločenem, običajno manjšem oknu brskalnika ali v ločenem zavihku. Cena te vrste oglasa je višja, saj je opaznost večja, gre pa za nezaželeno obliko oglasov pri uporabnikih.

Oblika semantično temelječega indeksiranja, s katerim označujemo različne iskalne poizvedbe ali elemente za povečanje ustreznosti zadetka.

Spomin računalnika, ki beleži v zadnjem času najpogosteje iskane vsebine, dokumente, spletne strani in jih zato hitreje prikaže. Lahko je lokalni pomnilnik (na primer na brskalniku) ali pa je del celotne mreže.

Model zakupa oglasnega prostora. Pomeni razpršeno oglaševanje na vseh spletnih straneh v določeni kategoriji in omogoča učinkovito doseganje ciljnih skupin s posameznega vsebinskega področja. Zaradi boljšega doseganja ciljnih skupin so cene zakupa višje.

Oglaševalski proces, ki omogoča, da z oglasom dosežemo uporabnike, ki so že obiskali našo spletno stran in pokazali zanimanje za naše izdelke ali storitve, spletno stran pa so zapustili pred samim nakupom. Ponovno trženje je namenjeno ciljni skupini potencialnih uporabnikov, zato je tovrstno oglaševanje učinkovitejše in ima potencialno višjo povrnitev naložbe ter pripomore k pospeševanju poslovanja.

Besedilna datoteka, ki jo je odobril IAB, katere namen je omogočiti prodajo oglasnega inventarja zgolj pooblaščenim prodajalcem. Datoteko podjetja gostijo na svojih spletnih strežnikih, pri čemer so navedene tudi druge platfrome, pooblaščene za prodajo oglasnega prostora.

Razdeljeno računalništvo je računalniški koncept, ki se v svojem splošnem pomenu nanaša na več računalniških sistemov, ki delujejo na enem samem problemu. Pri porazdeljenem računalništvu je ena težava razdeljena na veliko delov, vsak del pa rešujejo različni računalniki. Dokler so računalniki povezani v mrežo, lahko med seboj komunicirajo za rešitev težave. Če so pravilno izvedeni, računalniki delujejo kot ena entiteta.

Pri digitalnem oglaševanju gre za poročanje naročniku o poteku njegove oglaševalske akcije. Osnovno poročanje običajno vključuje čas oglaševanja, oglasne formate, digitalne medije in osnovne rezultate: prikaze oglasa, klike na oglas, doseg uporabnikov in OTS oziroma povprečno število izpostavitev. Z vključitvijo vrednosti oglaševanja so možni tudi podatki o končni povprečni ceni prikaza, klika, ceni na uporabnika ipd.

Spletno mesto, ki vsebuje najrazličnejše informacije: zadnje novice, vreme, povezave na druge spletne strani, igre, spletno pošto, nakupovanje prek spleta itd. Portali ponavadi predstavljajo vstopno točko za začetek iskanja informacij na internetu.

Inovativni načini, ki omogočajo, da so potrošniki v interakciji z drugimi potrošniki. Tradicionalni trgi so zahtevali odnos podjetje-potrošnik, kjer je potrošnik od podjetja kupil izdelek ali storitev. V odnosu potrošnik-potrošnik podjetja zagotavljajo okolje, kjer lahko potrošnik potrošniku prodaja izdelke ali storitve.

Podjetja, katerih osnovna dejavnost je osredotočena na prodajo izdelkov ali storitev drugemu podjetju.

Oblika spletnega poslovanja, ki družbene medije uporablja kot pomoč pri ustvarjanju konverzij oz. nakupov. Ta vrsta prodaje na družbenih medijih se zanaša na ocene in mnenja uporabnikov o določenih izdelkih, spletne skupnosti in oglaševanje na družbenih medijih, ki prispeva k prodaji.

Podjetja, katerih osnovna dejavnost je osredotočena na prodajo izdelkov ali storitev neposredno potrošnikom.

Niz strategij, procesov, aplikacij, podatkov, izdelkov, tehnologij in tehničnih arhitektur, ki se jih uporablja za podporo zbiranju, analizi, predstavitvi in širjenju poslovnih informacij. Tehnologije za poslovno inteligenco zagotavljajo zgodovinske, trenutne in napovedne poglede na poslovanje podjetja. Skupne funkcije tehnologij poslovne inteligence so poročanje, spletno analitično procesiranje, analiziranje, rudarjenje po podatkih, rudarjenje po procesih in druge. Te funkcije zmorejo upravljati z množicami podatkov, s čimer pomagajo identificirati, razvijati in ustvarjati nove strateške poslovne priložnosti.

Uporaba spletnih družbenih omrežij med ljudmi, ki si delijo poslovni interes in/ali dejavnost. Zajema intranete in druge platforme, ki jih uporabljajo podjetja za organizacijo svoje komunikacije, sodelovanja in drugih vidikov svojega poslovanja.

Fotografija, ki zajame dogajanje in je pripravljena za takojšnje deljenje na družbenih omrežjih. Izraz izvira iz Snapchata, vendar se uporablja tudi pri ostalih omrežjih.

Proces hitrega eksperimentiranja pri razvoju izdelkov in trženju prek različnih kanalov, pri čemer je cilj odkriti najbolj učinkovite načine za rast in širitev poslovanja. Pri pospeševanju rasti gre bolj za miselnost kot pa za nabor točno določenih orodij ter se nanaša na nabor tako tradicionalnih kot tudi neobičajnih trženjskih eksperimentov na različnih področjih, ki vodijo k rasti poslovanja. Hekerji rasti so tržniki, inženirji in produktni vodje, ki so si za cilj zadali pridobivati nove uporabnike in komunicirati z njimi. Pogosto se osredotočajo na cenovno ugodne alternative tradicionalnemu trženju in torej uporabljajo družbene medije, viralno trženje ali usmerjeno oglaševanje, namesto kupovanja prostora v bolj tradicionalnih medijih, kot so radio, tiskani mediji in televizija. Pospeševanje rasti je še posebej razširjeno med zagonskimi podjetji, ko je cilj hitra rast v zgodnji fazi obstoja podjetja.

Strežnik, ki se nahaja med spletno stranjo in uporabnikom ter shranjuje vsebine (med katerimi se nahajajo tudi spletni oglasi), do katerih uporabnik dostopa, v svoj pomnilnik (cache). Ob morebitnih ponovnih obiskih tega uporabnika ali drugih uporabnikov do iste vsebine bo posredniški strežnik prikazal vsebino iz svojega hitrega pomnilnika ter tako pospešil prikazovanje spletnih strani. Zaradi vse hitrejših internetnih povezav se posredniški strežniki vse manj uporabljajo.

Pot, ki jo običajni uporabniki uberejo ob začetku poti na spletnem mestu in se usmerijo proti dejanju na spletnem mestu. Ustvarjanje gladke poti, ki je uporabnikom intuitivna za sledenje, je del oblikovanja uporabniške izkušnje (UX).

Pot, po kateri je šel uporabnik z enega spletnega mesta na drugo oziroma z ene strani na drugo. Informacija je pomembna lastniku (založniku) spletnega mesta, saj mu pokaže premikanje uporabnika po njegovem spletnem mestu.

Spremljanje vseh posameznih premikov uporabnika po spletni strani. Zaznani in shranjeni so vsi kliki na slike, povezave ali objekte na spletni strani. Zbrane informacije se lahko uporabi za analiziranje potrošnikovih preferenc in navad.

Umeščanje ključnih besed ali besednih zvez v pomembnejše elemente spletne strani. Takšni elementi so med drugimi glava spletne strani, metaoznake, uvodni odstavek ali začetek stavka. Besedo se lahko poudari tudi npr. s poudarjanjem ali z vstavljanjem povezave.

Način, ko marketinški strokovnjaki spodbujajo nakup dražjega izdelka namesto izdelka, za katerega se potrošnik prvotno zanima. Primer takšnega nakupa bi bil prenosni računalnik, ki za višjo ceno ponuja več prostora za shranjevanje datotek. Lahko gre tudi za nakup dodatnega izdelka, ki ga potrošnik ni nameraval kupiti.

Lokalno omrežje, ki ščiti pred vdori, virusi in drugimi morebitnimi težavami, ki lahko omrežje napadejo oziroma okužijo prek interneta. Poznamo tako strojne kot programske požarne zidove, njihovo toleranco oziroma prepustnost pa določa sistemski administrator.

Pozicioniranje blagovne znamke se nanaša na njeno zaznavanje v glavah potrošnikov ter je rezultat njenega komuniciranja in delovanja. Za uspešno pozicioniranje je priporočljivo, da blagovna znamka izbere razlikovalno prednost, po kateri se loči od konkurence.

Nagovor, ki poziva bralca, poslušalca ali gledalca promocijskega sporočila, da takoj ukrepa. Oglasi brez poziva k dejanju se štejejo kot nepopolni in neučinkoviti. Primeri poziva k dejanju: »piši zdaj«, »klikni tukaj« ali »pokliči zdaj«.

Dokument, ki določa, kako naj se zaposleni vedejo na družbenih omrežjih, obenem pa jim priporoča, kako naj kar najbolje uporabljajo ta omrežja. Njegov namen je zaščititi ugled podjetja, saj določa, kaj zaposleni lahko in česa ne smejo početi na družbenih omrežjih.

Način programatične prodaje oglasnega prostora, pri katerem založnik ponudi svoj inventar različnim oglaševalcem hkrati, ti pa med seboj tekmujejo po principu dražbe. Z istočasno licitacijo se skuša doseči najboljšo monetizacijo in rešiti pomanjkljivosti slapovnega modela.

Vrsta analitike, ki se na podlagi tehnologije uči iz podatkov, da bi predvidela prihodnje vedenje posameznikov ter s tem pripomogla k pravim in zanesljivejšim odločitvam. V osnovi to pomeni, da potrebujemo informacije iz preteklosti, iz katerih bomo napovedali, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.

Predloga, ki definira strukturo oglasov, predvajanih z video predvajalnikom. Z uporabo sheme XML se s predlogo VAST prenesejo pomembni podatki o oglasu, kot so kreativa oglasa ter merilne povezave.

Predpisna analitika je oblika analize podatkov, ki uporablja tehnologijo za pomoč podjetjem pri sprejemanju boljših presoj z analizo neobdelanih podatkov. Vključuje analizo dejavnikov, kot so možne situacije ali scenariji, dostopni viri, pretekla in sedanja uspešnost, ter ponuja priporočila za ukrepanje ali strategijo v časovnem okviru, ki sega od takojšnjega do dolgoročnega. Podjetja jo lahko uporabljajo za sprejemanje odločitev v katerem koli časovnem obsegu, od takojšnjih do dolgoročnih.

Majhen in hiter pomnilnik, ki se uporablja za začasno hrambo podatkov z namenom pohitritve iskanja ali nalaganja podatkov. Predpomnilniki so po zmogljivosti manjši od glavnega pomnilnika, zato se uporabljajo različne strategije za brisanje podatkov, ki niso več v uporabi oziroma zaradi sprememb niso več pravilni.

Kratek nagovor, predstavitev ali dejanje, s katerim se poskuša nekoga prepričati, da nekaj kupi ali naredi.

Oblike spletnega oglaševanja, ki se prikažejo na zaslonih uporabnikov na vrhu spletne vsebine (in včasih pred prikazom spletnih strani) in segajo od statičnih, enostranskih zaslonov do polno aktivnih animiranih oglasov.

Prekinjena povezava vodi do strani, ki ne obstaja več, ker je bila izbrisana ali je bil URL spremenjen. Navadno se prikaže obvestilo, da strani ni bilo mogoče najti.

Vsebina, ki prekriva drugo vsebino. Primeri tega so pojavni obrazci, pojavna oglasna sporočila, lebdeči oglasi in tudi obogatena resničnost, ki prekriva vsebino iz resničnega sveta.

Prenaučenje je problem, ki se pojavi, ko se strojni učni model preveč prilagodi na nabor podatkov za usposabljanje in posledično slabo deluje na novih, nepoznanih podatkih. Tehnike, kot so regularizacija, zgodnje ustavljanje in bogatenje nabora podatkov, se uporabljajo za zmanjšanje tveganja prenaučenja in izboljšanje splošne učinkovitosti modela.

Prenehati s spremljanjem določenega uporabnika.

Prenos glasu in zvoka prek interneta. Predstavlja alternativo klasičnemu klicanju prek telefonskih omrežij. Glavna prednost prenosa prek omrežja IP je neodvisnost od klasičnega telefonskega signala.

Preobrazba podatkov je proces pretvorbe, čiščenja in strukturiranja podatkov v uporabno obliko, ki jo je mogoče analizirati za podporo procesom odločanja in za spodbujanje rasti organizacije.

Preostale nevronske mreže so nevronske mreže, ki uporabljajo preskočne povezave za pomoč pri ublažitvi težave z izginjajočim gradientom, ki se lahko pojavi v globokih nevronskih mrežah. Običajno se uporabljajo za naloge, kot so prepoznavanje slik, zaznavanje objektov in semantična segmentacija.

Prepletanje je matematična operacija, ki se uporablja v globokem učenju, zlasti v konvolucijskih nevronskih mrežah (CNN). Prepletanje združuje vhodne podatke s težami (filtri) za izračun funkcij, ki jih je mogoče uporabiti za zaznavanje značilnosti, kot so robovi, koti in teksture v slikah.

Prepoznava slike je postopek prepoznavanja predmeta ali značilnosti na sliki ali v videu. Uporablja se v številnih aplikacijah, kot so odkrivanje napak, medicinsko slikanje in varnostni nadzor.

Prepoznavanje čustev na obrazu je tehnologija, ki analizira izraze na obrazu iz statičnih slik in videoposnetkov, da razkrije informacije o čustvenem stanju osebe. Zapletenost obraznih izrazov, potencialna uporaba tehnologije v katerem koli kontekstu in vključevanje novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, povzročajo velika tveganja glede zasebnosti.

Prepoznavanje govora je področje umetne inteligence, ki se ukvarja z razumevanjem in pretvorbo človeškega govora v tekst. Uporablja se v številnih aplikacijah, kot so pomočniki z glasovnim upravljanjem, diktafoni in sistemi za prepoznavanje narečij.

Metoda, pri kateri se oglaševalec prilagodi potencialnemu potrošniku glede na njegove preference, želje in pričakovanja. Gre za koncept dolgoročnejšega razmerja s potrošnikom na personaliziran način.

Razlika med prepoznavanjem vzorcev in strojnim učenjem je včasih zabrisana, vendar je cilj te discipline odkrivanje vzorcev in trendov v podatkih.

Preslikava identitete je postopek uporabe definiranih odnosov med uporabniškimi identitetami v podjetju, tako da lahko aplikacije in operacijski sistemi preslikajo eno uporabniško identiteto v drugo. Zmožnost preslikave med identitetami je bistvena za omogočanje enotne prijave, saj vam omogoča, da ločite postopek preverjanja pristnosti od postopka avtorizacije. Preslikava identitete omogoča uporabniku, da se prijavi v sistem in se overi na podlagi poverilnic ene uporabniške identitete, nato pa lahko dostopa do naslednjega sistema ali vira, ne da bi mu bilo treba posredovati nove poverilnice.

Večpredstavnostne vsebine, ki se prenašajo prek interneta ali drugih omrežij in se predvajajo sprotno z nalaganjem ali z majhno zakasnitvijo v živo ali na zahtevo (npr. Netflix).

Trajna preusmeritev, ki je uporabljena, ko želimo, da stara stran izgine in se namesto nje pojavi nova stran.

Začasna sprememba, ki je sicer manj praktična od preusmeritve 301. Uporabna je npr. v primeru, ko se testira določeno spletno stran in se uporabnike tako preusmeri na drug naslov.

Klasična napaka, do katere pride, ko spletni strežnik ne najde URL-naslova, do katerega želi priti uporabnik. Do napake lahko pride, ker spletna stran v času iskanja ni bila na voljo, je bila izbrisana ali pa se je spremenil URL-naslov spletne strani.

Član spletne skupnosti, ki le opazuje, a ne sodeluje.

Gradnja baze potencialnih kupcev. Nove stike se lahko uporabi za baze za e-novice ali za prodajo. Metode ustvarjanja novih stikov navadno sodijo v sklop oglaševanja, lahko pa vključujejo tudi neplačljive vire, kot so organski zadetki v iskalnikih ali priporočila obstoječih kupcev.

Merilo, ki pove, kolikokrat je bil oglas prikazan (ne glede na to, ali je bil opravljen klik ali ne). Vsakič, ko je oglas prikazan, se to šteje kot en prikaz.

Prikazi odražajo oglede določene spletne strani. Število potencialnih prikazov se uporablja za izračun cene prikaza oglasa.

Metrika, ki izraža, kolikokrat je bila vsebina, objavljena na družbenih medijih, videna. Primer: če so trije ljudje videli en tvit dvakrat, to pomeni šest prikazov tvita. Prikazi niso doseg, ki pomeni število posameznikov, ki so določeno vsebino videli.

Vrsta oglaševanja, ki vključuje vizualne oglase. So v standardiziranih oblikah in lahko vključujejo besedilo, logotip, slike in video ali animacijo.

Termin, s katerim označujemo omrežje spletnih mest in aplikacij, ki prikazujejo prikazne oglase.

Prilagajanje jakosti oglaševanja, nabora medijev ter razporeditve oglaševalskega proračuna glede na želene rezultate kampanje oziroma glede na cilje kampanje.

Proces, v katerem je spletni oglas ustrezno izbran in nato prikazan na uporabnikovem računalniku. Spletne oglase običajno servira spletni založnik ali pa podjetje, ki upravlja z oglasnim strežnikom. Spletni oglasi so lahko neposredno vključeni v vsebino spletnih strani, lahko pa so servirani tudi ločeno (na primer lebdeči oglasi ali pop-up oglasi).

Umetna inteligenca se uporablja za analizo podatkov o uporabnikih in njihovem vedenju, da bi zagotovila bolj prilagojeno izkušnjo na spletnih straneh in v aplikacijah. To vključuje prikazovanje oglasov in vsebine, ki so bolj verjetno relevantne za posameznega uporabnika, kar povečuje verjetnost angažiranosti in konverzij. Ta pristop se pogosto uporablja skupaj z modeliranjem podobnih občinstev in segmentacijo občinstva na podlagi značilnosti za optimizacijo oglaševalskih akcij.

Pristop k spletnemu oblikovanju, zaradi česar so spletne strani dobro prikazane na različnih napravah in velikostih oken ali zaslonov. Medijske poizvedbe dovoljujejo strani, da uporablja različna pravila slogov CSS, ki temeljijo na značilnostih naprave, na kateri se prikaže spletno mesto, najpogosteje je to širina brskalnika.

Prilagodljivo učenje je pristop, ki uporablja umetno inteligenco za prilagajanje učnega načrta in vsebine glede na edinstvene potrebe in sposobnosti posameznega učenca. Sistem spremlja napredek učencev in samodejno prilagaja težavnost nalog, da zagotovi optimalno raven izziva in spodbuja učinkovito učenje.

Prilagodljivost se nanaša na sposobnost AI modela, da se prilagodi novim nalogam, spremembam v podatkih in spreminjajočemu se okolju. Pomembno je, da se modeli prilagodijo specifičnim potrebam uporabnikov, kar zagotavlja dolgoročno uspešnost in učinkovitost AI sistemov.

Nanaša se na število in kakovost vhodnih povezav na spletno stran z drugih spletnih strani.

Analiza, pri kateri ovrednotimo prakse, tehnologijo in vrednost kupca v primerjavi z drugimi podjetji, ki delujejo na istem področju. Definiramo ciljno publiko in ključne dejavnike, potrebne za uspeh. Gre za iskanje razlik pri izvedbah in vključuje učenje od najboljših praks drugih podjetij, ki jih potem implementiramo v svoje poslovanje.

Vrsta oglaševanja, pri katerem svoj izdelek primerjamo s konkurenčnim. Ta vrsta oglaševanja je smiselna, če imata na primer tako vaš izdelek kot tudi konkurenčen enako ceno, vendar je vaš kakovostnejši.

Pripadnost uporabnikov se meri z dejanskimi zanimanji ciljnega občinstva. Odzive se lahko spremlja z analitičnimi orodji, ki marketinškim analitikom dajejo vpogled v razmišljanje, občutke in želje njihovih potrošnikov.

Priporočilni sistem je oblika filtriranja podatkov, katerega namen je uporaba informacij za napovedovanje uporabniških želja in priporočilo predmetov, za katere je verjetno, da jih bodo zanimali.

Priporočilni sistemi so vrsta umetne inteligence, ki se uporablja za analizo podatkov o uporabnikih, izdelkih ali storitvah ter za generiranje personaliziranih priporočil, ki so verjetno relevantna in privlačna za posameznega uporabnika. Ti sistemi se pogosto uporabljajo v spletnem trženju, e-trgovini in digitalnem oglaševanju za povečanje angažiranosti in konverzij.

Priporočila obstoječih strank, ki pritegnejo nove stranke, da preizkusijo določen izdelek ali storitev. Podjetja, ki uporabljajo to strategijo, obstoječim strankam ponujajo nagrade ali ugodnosti za vsako novo stranko, pridobljeno prek njihovega priporočila.

Družbena in kulturna dejavnost deljenja zgodb, pogosto z improvizacijo, s teatralnostjo ali z olepševanjem. Zgodbe ali pripovedi so se pripovedovale v vsaki civilizaciji za zabavo, učenje, ohranjanje družbe in posredovanje vrednot. Ključni elementi vsake zgodbe so zgradba, značaji in način pripovedovanja. Pripovedovanje zgodb je pomembna tehnika znotraj strategije vsebinskega marketinga in je nujna za vse, ki želijo izstopati.

Publiciteta, ki ni pridobljena z oglaševanjem, ampak prek drugih promocijskih aktivnosti, kot sta uredniški vpliv in vpliv prek družbenih omrežij. Pomemben poudarek tukaj je, da teh medijev ni mogoče kupiti ali si jih lastiti, pridobi se jih lahko le organsko.

Prva stran, ki jo uporabnik vidi po tistem, ko klikne na oglas. Ta stran je lahko katerakoli stran vašega spletnega mesta, tudi domača stran. Skoraj vedno, ko uporabnika preusmerite na svoje spletno mesto z oglasa, je priporočljivo, da ga preusmerite na posebno spletno stran, ki vključuje prilagojene informacije, kar bo povečalo stopnjo konverzije vaše pristajalne spletne strani.

Termin, ki opisuje postopek dodajanja misli oz. mnenj posamezika ali podjetja določeni priljubljeni in aktualni tematiki. Podjetja oz. posamezniki to počnejo, da v času priljubljenosti določene tematike pridobijo več pozornosti in tako medijsko novico obrnejo v svoj prid. Omenjeni postopek prav tako pozitivno vpliva na SEO, saj vključuje besede in besedne zveze, ki so v določenem časovnem obdobju med najbolj iskanimi.

Prodajna strategija, ki skuša potrošnikom prodati cenejši izdelek od tistega, ki so ga sprva zavrnili. Če si potrošnik najprej ogleduje izdelek za 100 €, ampak ne opravi nakupa, mu ponudimo podoben izdelek za nižjo ceno.

Shema ali marketinški model prodajnega oz. nakupnega procesa. Model ponazarja teoretično pot od trenutka prvega stika uporabnika z vašo blagovno znamko do končnega cilja, ki je po navadi nakup izdelka ali storitve. Model je pomemben pri trženju podjetja, saj zagotavlja razumevanje in sledenje obnašanja potencialnega kupca v celotnem prodajnem procesu. Prodajni lijak vam lahko pomaga pri načrtovanju marketinških akcij, označevanju področij za izboljševanje stopnje konverzije, razvoju prodajnega procesa in oblikovanju sistema upravljanja odnosov v strankami (CRM).

Pametna kreativa, pri kateri je vsaka oseba izpostavljena oglasu, ki je prilagojen posebej zanjo, ne glede na napravo ali stran, na kateri je.

Programatična kreativa omogoča, da je vsebina oglasa programatično manipulirana ter tako bolj relevantna in personalizirana, omogoča pa tudi stalno povratno informacijo za nadaljnjo optimizacijo. Ne gre torej za prikazovanje splošne kreative, pač pa kreative, ki je prilagojena in narejena za potrebe točno določenega uporabnika. Programatična kreativa z uporabo podatkov ustvarja boljše kreative – takšne, ki vzbudijo pozornost in povečajo rezultate kampanj.

Zakup oglasnega prostora in izvedba oglaševanja v digitalnih medijih s programsko opremo. Programska oprema skrbi za avtomatizacijo in združevanje poslovnih procesov na področju spletnega oglaševanja (zakup oglasnega prostora, ciljanje, analitika, realnočasovna optimizacija akcij glede na rezultate) v avtomatiziran proces. S tovrstno programsko opremo običajno upravljajo spletne medijske agencije. iPROM v ta namen uporablja lastno tehnologijo iPROM Cloud.

Uporaba tehnologije za avtomatizacijo zakupa medijskega prostora in vstavljanja oglasov v zvočne vsebine, kot so podkasti, digitalni radijski programi in storitve pretakanja glasbe, kot je Spotify.

Gre za združitev nativnega oglaševanja in programatične tehnologije. Nekateri ponudniki že obljubljajo, da lahko tudi za nativno oglaševanje uporabijo programatično tehnologijo tako, da združijo zanimanja bralcev z oglaševalčevimi cilji. Uspeh programatičnega nativnega oglaševanja je v veliki meri odvisen od pripravljenosti založnikov, da svoj prostor odprejo programatičnim platformam.

Avtomatiziran in na podatkih temelječ pristop k zakupu oglasnega prostora na linearni televiziji, povezani televiziji. Gre za pomemben premik v industrijskih standardih, saj se oglaševalci ne zanašajo zgolj na gledanost oddaj, da določijo želena občinstva za svoje oglase, pač pa s programatično tehnologijo uporabljajo podatke o občinstvih, da kar najbolj optimizirajo prikazovanje oglasov. Primer: moški z letnim dohodkom 50.000 dolarjev in z mobilno napravo Android. Ni pomembno, ali se oglas prikaže med oddajo X Factor ali X Games, pomembno je, da jo gleda ciljna oseba. To omogoča prikazovanje različnih oglasov različnim gospodinjstvom, ki gledajo isti program.

Program, ki je napisan v programskem jeziku Java in med drugim omogoča gledanje preprostih animacij, interakcijo z uporabnikom in prikaz dinamičnih vsebin na spletnih mestih. Zaradi počasnosti in strojne zahtevnosti se že nekaj časa namesto tega uporablja HTML5.

Zbirka podprogramov (oziroma funkcij) za pomoč pri izdelavi oziroma razvoju programske opreme. Razvijalcem nudi rešitve za določene tematske probleme, saj vsebuje izdelano kodo in podatke, ki se jih da uporabiti v neodvisnih programih. Vsebuje torej že končne funkcije ali podatke, ki programerju olajšajo delo, saj mu določenih operacij ni treba ponovno pisati.

Gre za način distribucije oz. najemanja programske opreme kot storitve v oblaku. Uporabniki dostopajo do programske opreme prek brskalnika ali enostavne aplikacije, medtem ko so poslovna programska oprema in uporabnikovi podatki shranjeni v oblaku.

Pomankljivost ali napaka v programski kodi, ki se izrazi z napačnim delovanjem ali odpovedjo.

Niz protokolov in orodij za gradnjo programskih aplikacij. API določa, kako je treba sestavne dele različne programske opreme uporabiti in kako naj sodelujejo in komunicirajo med sabo. Dober API z zagotavljanjem gradnikov omogoča enostavnejši razvoj novih programskih aplikacij.

Progresivna spletna aplikacija omogoča razvijalcem, da ustvarijo mobilno spletno mesto, ki lahko deluje tudi brez spletne povezave, se naloži izjemno hitro in se obnaša podobno kot klasične mobilne aplikacije. Uporabniki jo lahko shranijo na domači zaslon mobilne naprave in jo odprejo enako kot aplikacijo. To omogoča, da je interakcija s spletno stranjo podobna kot z aplikacijo, le da je ni treba posebej namestiti na svojo napravo.

Vse seje in obiskovalci spletnega mesta. Lahko ga delimo glede na vir prometa: organski (organic) ali plačljivi (paid) promet prek iskalnikov, družbena omrežja, posredovan promet, neposreden prihod z vpisom spletnega naslova …

Oglas v obliki članka, ki je oblikovan tako, da ne izstopa od ostale (uredniške) vsebine na spletni strani.

Promovirana objava je objava na Facebook strani podjetja oz. blagovne znamke, kjer se za večji doseg ciljne skupine nameni določeno količino finančnih sredstev. Gre za najpreprostejši način oglaševanja na Facebooku. Promovirane objave se od oglasov na Facebooku razlikujejo po tem, da niso ustvarjene v upravitelju oglasov. Zato tudi niso razpoložljivi vsi oglasni formati in možnosti ciljanja.

Termin opisuje zaprte ekosisteme, kot so Google, Facebook in Amazon, ki z oglaševalci delijo agregirane podatke, ne pa podatkov na ravni posameznega potrošnika.

S standardi določeno zaporedje ukazov, po katerih se izvajajo procesi v računalnikih, omrežjih in na internetu. Protokoli določajo pravila za izmenjevanje podatkov ter informacij med napravami v telekomunikacijah, prav tako pa skrbijo za odpravo napak in nemoten pretok podatkov. Na internetu se največkrat srečamo s protokoli TCP/IP, HTTP, FTP, IMAP, POP3, TELNET in drugimi.

Protokol omogoča razvijalcem enostavno integracijo vsebin spletnega mesta v Facebookov Social Graph in prikaz informacij s spletnega mesta na Facebooku.

Način distribucije vsebin prek formata XML, največkrat gre za naslove in povzetke. Z RSS-om lahko omilimo informacijsko zasičenost, saj nam omogoča personalizacijo vsebin, ki nas zanimajo.

Podatki o osebnostnih lastnostih, zanimanjih ter drugih značilnostih uporabnikov posamezne spletne strani, ki oglaševalcem omogočajo boljše načrtovanje oglaševanja.