Podjetja uporabljajo digitalne kanale za doseganje ciljnega občinstva ter povečanje prepoznavnosti blagovne znamke in prodaje. Digitalni kanali so spletna mesta, iskalniki, mobilne aplikacije, e-pošta, družbeni mediji in digitalni zasloni.

S kanonično oznako se iskalnikom pokaže, da določen URL predstavlja glavno različico strani. Uporaba kanonične oznake preprečuje težave, ki jih povzroča “podvojena” vsebina, ki se pojavlja na več povezavah. Poenostavljeno, kanonična oznaka iskalnikom pove, katero različico URL-ja želite prikazati v rezultatih iskanja.

Podloge, predstavljene v formaciji slogovnega jezika, ki skrbi za predstavitev oz. videz spletnih strani. Z njimi definiramo stil elementov HTML v smislu pravil, kako se naj ti prikažejo na strani. Kaskadne stilske podloge lahko določajo barve, velikosti, odmike, poravnave, obrobe, pozicije in vrsto drugih značilnosti, prav tako pa omogočajo da nadziramo dejavnosti, ki jih uporabnik nad elementi strani izvaja (npr. prekritje povezave z miško).

Klasifikacija slik je postopek kategoriziranja in označevanja skupin slikovnih točk ali vektorjev znotraj slike na podlagi posebnih pravil. Zakon kategorizacije je mogoče oblikovati z uporabo ene ali več spektralnih ali teksturnih značilnosti. Splošni metodi razvrščanja sta »nadzorovana« in »nenadzorovana«.

Internetna komunikacija, ki v realnem času poteka med dvema ali več posamezniki.

Klepetalni bot je storitev, ki jo poganjajo pravila in včasih umetna inteligenca ter omogoča interakcijo prek vmesnika za klepet. Najdemo jih v vseh bolj razširjenih aplikacijah za spletni klepet (Facebook Messenger, Slack, Telegram, besedilna sporočila itd.). Primeri klepetalnih botov so vremenski bot (podatke o vremenu dobite, kadarkoli želite), nakupovalni bot (pomaga vam izbrati živila in jih naročiti), novičarski bot (obvesti vas, ko se zgodi kaj zanimivega) in drugi.

Klepetalnega robota, ki ga poganja umetna inteligenca, je novembra 2022 predstavilo zagonsko podjetje OpenAI s sedežem v San Franciscu. ChatGPT uporablja analizo naravnega jezika (NLP) za simulacijo človeškega pogovora. Omogoča vnašanje kompleksnih vprašanj, na katere klepetalni robot odgovarja v pogovornem jeziku. Bot ChatGPT si zapomni nit vašega pogovornega okna in uporabi prejšnja vprašanja in odgovore za informiranje v svojih naslednjih odzivih. Za podajanje odgovorov se zanaša na ogromne količine podatkov, ki so na voljo na spletu.

Dogodek, ko uporabnik klikne na oglas in je s tem preusmerjen na pristajalno stran oglaševalca.

Uporabnika poveže z določeno iskano spletno stranjo in določenim oglasom, ki je povezan s to ključno besedo.

Ključne fraze se uporablja takrat, ko samo ključna beseda ne pove dovolj. Gre za kombinacije dveh ali več besed, ki najbolje opišejo želeno.

Pri oblikovanju strategije digitalnega nastopa se določi več ključnih kazalnikov uspešnosti oziroma ciljev, ki jih je mogoče spremljati med oglaševalskimi in komunikacijskimi dejavnostmi. Na podlagi doseganja ciljev se pokaže uspešnost posameznih aktivnosti, vključenih v oglaševalsko akcijo. Akcijo je mogoče optimizirati že med potekom ali pa se rezultate uporabi pri načrtovanju novih aktivnosti.

Kognitivno modeliranje je področje računalništva, ki se ukvarja s simulacijo človeškega reševanja problemov in miselnega procesiranja v računalniškem modelu. Takšen model je mogoče uporabiti za simulacijo ali napovedovanje človeškega vedenja ali uspešnosti pri nalogah, podobnih modeliranim, ter za izboljšanje interakcije med človekom in računalnikom.

Kognitivno računalništvo opisuje tehnologije, temelječe na znanstvenih načelih umetne inteligence in obdelave signalov, ki vključujejo strojno samoučenje, interakcijo med človekom in računalnikom, obdelavo naravnega jezika, rudarjenje podatkov in drugo. Njegov cilj je reševanje kompleksnih problemov, za katere sta značilna negotovost in dvoumnost, oziroma izzivov, ki jih rešuje le človekova kognitivna misel.

Za ustvarjanje pozitivne podobe in zveste publike na družbenih omrežjih je zelo pomembna naša lastna organiziranost. Uredniški koledar vsebuje vse objave, ki bodo v določenem časovnem obdobju (teden, mesec, četrtletje) objavljene na določen kanal (FB, IG, Twitter), objave pa lahko na nekaterih družbenih medijih načrtujemo (schedule) in vnesemo že vnaprej.

Kondicionalna generacija je pristop k generiranju podatkov, pri katerem model upošteva dodatne informacije ali pogoje, ki jih je treba izpolniti. DALL-E 2 je primer kondicionalnega generativnega modela, saj generira slike, ki ustrezajo določenim besedilnim opisom, pri čemer upošteva pogoje, ki jih določa besedilo.

Postopek nenehne primerjave praks podjetja in meril uspešnosti z najbolj uspešno konkurenco.

Komponenta spletnega mesta, spletne strani ali e-poštnega sporočila, ki uporabniku omogoča, da stopi v stik z lastnikom spletne strani. Poznamo tudi kontaktne obrazce znotraj oglasov, ki omogočajo stik neposredno iz oglasa, brez dodatnega obiska spletnega mesta.

Kontekst v pogovoru se nanaša na informacije, ki so potrebne za razumevanje pomena izjav in vprašanj. ChatGPT uporablja kontekst, kot so prejšnje izjave v pogovoru, da generira ustrezne in smiselne odgovore, ki upoštevajo zgodovino interakcij med uporabnikom in sistemom.

Kontekstualizacija je ključna za zagotavljanje ustrezne podlage AI modelom, kar omogoča boljše razumevanje vhodnih podatkov in ustvarjanje smiselnih, relevantnih ter kohorentnih odgovorov. Brez ustreznega konteksta lahko AI modeli generirajo nepovezane ali neustrezne rezultate.

Razširitev iskalnikov, na katerih so ciljne povezave do spletnih mest.

Z uporabo te strategije oglaševalec prikazuje oglase na tistih spletnih straneh, ki so vsebinsko povezane z oglasom. Oglasi tako dosežejo uporabnike, ki se zanimajo za določeno vsebinsko področje. Naročnik samostojno določi nabor ključnih besed ali tematik, na osnovi katerih želi prikazovati oglase.

Konvolucijske nevronske mreže so globoke umetne nevronske mreže, ki se uporabljajo za razvrščanje slik (npr. prepoznavanje, kaj vidijo), njihovo združevanje po podobnosti (iskanje fotografij) in prepoznavanje predmetov v prizorih.

Oblika vsiljene vsebine (spam) med rezultati iskanj. Izvede se jo tako, da se naredi kopijo priljubljene spletne strani, ki spletnemu pajku (web crawler) kaže vsebino, podobno izvirni spletni strani, ko pa uporabnik klikne nanjo, ne pride na izvirno stran, pač pa na nepovezane, celo zlonamerne spletne strani. Spamerji uporabljajo to tehniko, da dosežejo čim višja mesta na straneh z rezultati za določene ključne besede.

Kreativna optimizacija je postopek izboljšanja učinkovitosti oglasnih kreativ z uporabo umetne inteligence za analizo podatkov in prilagajanje različnih elementov, kot so besedilo, slike, videoposnetki, barve in oblike. Ta pristop omogoča oglaševalcem, da najdejo najboljše kombinacije kreativnih elementov, ki pritegnejo pozornost ciljnega občinstva in spodbujajo konverzije.

Skupek idej in konceptov, ki jih združimo v izdelkih različnih oblik (zvok, slika idr.) z namenom predstavitve storitve ali izdelka. Končna oblika kreativne ideje so oglasi, ki idejo posnemajo in so hkrati prilagojeni svojemu namenu oziroma kanalu (internet, TV, zunanje površine, tisk idr.).

Kreativna sinteza je postopek, pri katerem umetna inteligenca združuje različne kreativne elemente in ideje, da ustvari nove in inovativne rešitve za oglase ali druge oblikovalske projekte. Ta pristop se lahko uporablja za raziskovanje novih konceptov in kombinacij elementov, ki jih človeški oblikovalci morda ne bi razmislili.

Oseba v oglaševalski agenciji, ki je zadolžena za oblikovanje vizualne podobe sporočila oziroma projekta. Praviloma vodi skupino ljudi, odgovornih za uresničitev ideje (izvedbeni oblikovalec, producent itd.).

Kreativni raziskovalni algoritmi so vrsta umetne inteligence, ki se uporablja za raziskovanje različnih kreativnih idej in rešitev na podlagi določenih vhodnih parametrov in ciljev. Ti algoritmi lahko pomagajo oblikovalcem pri odkrivanju novih in zanimivih konceptov, ki jih morda ne bi našli s tradicionalnimi metodami oblikovanja.

Digitalna valuta, denar, ki nima materializirane oblike in ga ne regulirajo finančne institucije. Trenutne kriptovalute temeljijo na različnih sistemih kriptografije in imajo različne cilje. Povišana uporaba kriptovalut in vse hitrejši razvoj tehnologije postavljata vprašanja o nadomestitvi običajnih fiat valut. Na trgu je več sto različnih kriptovalut, najbolj znane so med drugim bitcoin, ethereum, litecoin, peercoin, ripple in quark. Najbolj razširjena je bitcoin, ki temelji na decentraliziranem omrežju uporabnikov, ki po načelu omrežja enakovrednih (peer-to-peer) s kriptografijo omogoča transakcije bitcoinov.

Uporabniki, ki se zavedajo ponudbe blagovne znamke in želijo o njej izvedeti še več. Takšnim potencialnim potrošnikom pripisujemo večjo možnost, da dejansko postanejo potrošniki določene blagovne znamke.

Kvantno računalništvo se uporablja za računanje z uporabo kvantno-mehanskih pojavov, kot sta superpozicija in prepletenost. Ta izračun se lahko izvede teoretično ali v resnici, za njegovo izvedbo pa se uporablja kvantni računalnik.