Predstavniki generacije alfa so rojeni med 2010 in 2025. Ta generacija bo najbolj izobražena generacija do sedaj, imela bo najboljši dostop do vse tehnologije na trgu in globalno gledano bo najbogatejša generacija do sedaj. Predstavniki te generacije so bili že od rojstva izpostavljeni novi tehnologiji in so uporabljali tablični računalnik za zabavo, izobraževanje in namesto dude (kot pomiritev).

Demografska skupina oseb, ki je rojena po drugi svetovni vojni (med letoma 1946 in 1964). Kot skupina je najbogatejša, najbolj aktivna in najbolj fizično sposobna generacija do sedaj. To je tudi generacija z najvišjimi ravnmi dohodkov.

Skupina ljudi, ki je ne določajo ne starost ne družbenoekonomski status ne etičnost ne geografija, pač pa njihovo razmišljanje in odnos. Kar jih razlikuje od drugih, je njihova povezljivost. To so ljudje, ki jim veliko pomenijo ustvarjanje in filtriranje vsebin, povezanost in skupnost. 80 odstotkov milenijcev je sicer pripadnikov generacije C, ta pa je jedro uporabnikov YouTuba.

Predstavniki generacije so se rodili in odraščali z osebnim računalnikom in internetom. Generacija se razlikuje glede na področje in razvoj: v ZDA se je generacija ustvarila od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje, pri nas pa od prve polovice devetdesetih let naprej. Metode učenja so bile zaradi uporabe interneta drugačne od prejšnjih generacij.

Generacija, ki se je rodila po generaciji baby boom, in sicer v obdobju med zgodnjimi šestdesetimi in zgodnjimi osemdesetimi leti.

Mikro generacija, ki je bila rojena nekje med generacijo X in generacijo milenijcev. Predstavniki generacije so rojeni med letoma 1977 in 1983. Izkusili so analogno otroštvo, ki je značilno za generacijo X (in nazaj), in digitalno odraščanje. Posedujejo cinizem generacije X in optimizem milenijcev.

Demografska skupina ljudi, ki sledi generaciji X. Ni natančnih podatkov, kdaj se je ta skupina začela in kdaj končala. Kot začetek se najpogosteje navaja zgodnja osemdeseta leta prejšnjega stoletja, zgodnja leta drugega tisočletja pa kot konec te skupine.

Generacija, ki je prišla po generaciji Y. Njeni predstavniki so rojeni med letoma 1995 in 2010. Generacija, ki je odraščala z internetom že od ranega otroštva in je navajena na tehnologijo na dotik. Gre za iznajdljive posameznike, ki odraščajo v svetu hipnih informacij in svoje odgovore na rešitve iščejo predvsem digitalno. Zaradi odraščanja v času gospodarske krize so postali še posebej iznajdljivi ter svoje hobije s pomočjo tehnologije spreminjajo v svojo službo. So generacija inovatorjev in voditelji zagonskih podjetij. Digitalnemu sporazumevanju dajejo prednost pred razpravo v živo. Ne zgledujejo se po TV-zvezdnikih, temveč po zvezdnikih z YouTuba.

Generativna umetna inteligenca je vrsta tehnologije umetne inteligence, ki lahko ustvari različne vrste vsebine, vključno z besedilom, slikami, zvokom in sintetičnimi podatki. Navdih črpa iz obstoječih podatkov, hkrati pa ustvarja nove in nepričakovane rezultate, s čimer orje ledino v svetu oblikovanja izdelkov, umetnosti in še veliko več. Najbolj je znana po zaslugi nedavnih dosežkov na tem področju, kot so ChatGPT in Midjourney ter številne druge rešitve, ki jih poganja AI.

Generativni dizajn je pristop, pri katerem se umetna inteligenca in algoritmi uporabljajo za samodejno ustvarjanje več možnosti oblikovanja in kreativnih konceptov na podlagi določenih vhodnih parametrov. Ta tehnika omogoča oblikovalcem, da hitreje raziskujejo različne možnosti in najdejo optimalne rešitve za določen oglas ali kreativni projekt.

Generativni konkurenčni modeli so vrsta algoritmov strojnega učenja, ki uporabljajo dve nevronski mreži – eno za generiranje novih primerov podatkov (generator) in drugo za oceno njihove verodostojnosti (diskriminator). GAN-ji so še posebej uporabni pri generiranju realističnih slik, videoposnetkov in drugih vrst podatkov.

Generativni prednabori modelov, splošno znani kot GPT, so družina modelov nevronskih mrež, ki uporabljajo arhitekturo transformatorja in predstavljajo ključen napredek na področju umetne inteligence, ki poganja generativne aplikacije, kot je ChatGPT. Modeli GPT omogočajo aplikacijam ustvarjanje besedil in vsebin (slike, glasba in drugo), podobna tistim, ki jih ustvarjajo ljudje, ter odgovarjanje na vprašanja na pogovorni način. Organizacije v različnih panogah uporabljajo modele GPT in generativno umetno inteligenco za robote za vprašanja in odgovore, povzemanje besedil, ustvarjanje vsebine in iskanje.

Modeli GPT in zlasti arhitektura transformatorja, ki jo uporabljajo, predstavljajo pomemben preboj na področju raziskav umetne inteligence. Vzpon modelov GPT je prelomna točka v široki uveljavitvi strojnega učenja, saj je tehnologijo zdaj mogoče uporabiti za avtomatizacijo in izboljšanje širokega nabora opravil, od prevajanja jezikov in povzemanja dokumentov do pisanja prispevkov na blogih, razvoja spletnih strani, oblikovanja vizualnih podob, ustvarjanja animacij, pisanja kode, raziskovanja zapletenih tem in celo sestavljanja pesmi. Vrednost teh modelov je v njihovi hitrosti in obsegu, v katerem lahko delujejo.

Modeli GPT so spodbudili raziskave na področju umetne inteligence v smeri doseganja splošne umetne inteligence, kar pomeni, da lahko stroji pomagajo organizacijam doseči nove ravni storilnosti ter na novo izumiti njihove aplikacije in izkušnje strank.

Prikazovanje vsebin uporabnikom glede na njihovo geografsko lokacijo. Pri tej metodi se določi fizična lokacija uporabnika za prikazovanje oglasov (država, regija, mesto, poštna številka, organizacija, ISP ipd.). V Sloveniji se po kraju bivanja ne da ciljati, saj je ugotavljanje lokacije po IP-naslovu uporabnika natančno le na ravni države. Na nižji ravni (regija, mesto) pa to v Sloveniji zaradi omrežij ponudnikov interneta (ISP) ni mogoče. Internetni ponudniki v Sloveniji namreč večinoma uporabljajo isti nabor IP-naslovov za vse dinamične IP-naslovnike, ne glede na njihovo geografsko lokacijo. V praksi to pomeni, da ima lahko danes naprava IP-naslov v Novi Gorici, jutri pa v Murski Soboti, zaradi česar je te naslove nemogoče pripisati bolj točni geografski lokaciji. Lahko pa se geografsko ciljanje uporablja v drugih državah prek platform, kot sta Facebook in Google, kjer je možna omejitev po regijah, mestih ipd.

Oblika marketinga, temelječa na lokaciji. Postavlja virtualne meje okoli specifične lokacije. Običajno gre za začrtan krog na zemljevidu, ki kaže, na katerem območju bomo ciljali.

Metoda določanja geolokacije obiskovalca spletnega mesta in posredovanja različnih vsebin temu obiskovalcu na podlagi njegove lokacije, kot so država, regija, mesto, poštna številka.

Graphical Interchange Format. Format za izmenjavo grafičnih vsebin. Računalniški format za rastrsko grafiko, ki omogoča tudi animiranje. GIF89 ali animirani GIF se uporablja za animirane spletne pasice, ki imajo v primerjavi z navadnimi spletnimi pasicami višjo stopnjo klikov.

Glasovna biometrija je tehnika za prepoznavanje posameznikov na podlagi edinstvenih značilnosti njihovega glasu. Ta metoda se pogosto uporablja v varnostnih in preverjanju pristnosti aplikacij, kot so varnostne ključavnice ali telefonske bančne storitve.

Tehnologija za prepoznavanje govora, ki uporabnikom omogoča iskanje po izgovorjenih besedah, namesto da jih vnašajo v iskalno polje. Rast uporabe pametnih telefonov in drugih mobilnih naprav, ki omogočajo dostop do spleta, je spodbudila rast glasovnega iskanja.

Globoka ponovitev učenja je napredna metoda strojnega učenja, ki združuje globoko učenje z algoritmi za krepitev učenja. V kontekstu video produkcije se lahko ta tehnika uporablja za usposabljanje modelov umetne inteligence, ki avtomatsko izvajajo zapletene naloge, kot so animacija likov, načrtovanje kamer in svetlobne postavitve.

Globoka rezidualna mreža je vrsta specializirane nevronske mreže, ki pomaga pri obravnavi bolj izpopolnjenih nalog in modelov globokega učenja.

Tehnologija globoke manipulacije (deepfake) je metoda za manipulacijo video posnetkov, slik in zvoka z uporabo zmogljivih računalnikov in globokega učenja.
Globoka manipulacija je ustvarjena s kombinacijo tehnik, pri katerih računalnik obdela in integrira slike obrazov iz številnih različnih zornih kotov v eno samo končno sliko, tako da zamenja podobo ene osebe z drugo v videu in drugih digitalnih medijih. Rezultat je lahko zelo prepričljiv, saj slika/podoba osebe nemoteno prehaja med zamenjavo obrazov v realnem času. Obstajajo pomisleki, da se tehnologija globoke manipulacije lahko uporablja za ustvarjanje lažnih novic in zavajajočih, ponarejenih videoposnetkov.

Imenovan tudi globoka mreža. Nevidni oz. skriti splet predstavlja večinski del spleta, ki ga spletni iskalniki ne dosežejo oziroma o njem nimajo nikakršnih podatkov o vsebini ali lokaciji. Na njem najdemo informacije, ki so lahko pomembne, pa tudi podatke, ki za nas niso koristni. Znano je, da na globokem spletu cveti kriminal, saj je tam najbolj skrit in anonimen. Skriva pa tudi veliko političnih in drugih poslovnih informacij, ki niso za splošno javnost. Uporabniki so s tem ustvarili splet, ki za širšo javnost ni in ne sme biti pomemben, saj želijo nekaj prikriti in shraniti za svoje potrebe oz. za potrebe le nekaterih uporabnikov.

Globoko učenje je podmnožica strojnega učenja, ki uporablja nevronske mreže z več plastmi za modeliranje kompleksnih vzorcev in hierarhij informacij. Ta pristop omogoča računalnikom, da se učijo iz velikih količin podatkov in izvajajo naloge, kot so prepoznavanje govora, prevajanje jezika in razumevanje naravnega jezika.

Najbolj razširjena brezplačna storitev spremljanja statistik spletnih mest in strani. Z njo lahko spremljamo zelo podrobne statistike o prometu obiskovalcev na spletnem mestu in virih tega prometa, merimo pa tudi konverzije in spletno prodajo. Ponuja jo podjetje Google.

Nanaša se na odstotek pogostosti pojavljanja ključne besede na spletni strani glede na skupno število vseh besed na spletni strani.

Govorna sinteza je tehnologija, ki pretvarja besedilo v človeško zveneč govor. Ta tehnika se uporablja v različnih aplikacijah, kot so virtualni pomočniki, e-knjige in naprave za pomoč slepim ali slabovidnim osebam.

Dodatki z drugih spletnih strani, ki vključujejo fotografije, videoposnetke, koledarje in podobno. Omogočajo večjo uporabnost za člane določene spletne skupnosti, saj imajo vse želeno zbrano na eni strani.

Tudi zemljevid za upravljanje identitete. Zemljevid, ki posameznika poveže z vsemi napravami, ki jih uporablja. To so lahko računalniki, mobilni telefoni, tablice in ostale naprave, povezane z internetom. Poznamo deterministični in probabilistični graf naprav.

Vizualni vmesnik, ki uporabnikom omogoča, da samo s klikom ali pritiskom na zaslon pridejo do želenega programa, aplikacije, ipd.

Oglaševalska strategija, pri kateri se uporabi poceni in nekonvencionalne metode (grafiti, »flash mob« ipd.) za posredovanje ali promocijo ideje ali izdelka. Cilj tovrstne strategije je doseči virusni učinek (komunikacijo od ust do ust) in končno prodajo oglaševanega izdelka ali storitve.