V digitalnem oglaševanju se odpira novo poglavje. Uspeh ne izhaja več samo iz zaporedja dobro izvedenih oglaševalskih akcij. Te ostajajo pomembne, vendar pravo razliko vse bolj ustvarja sposobnost podjetja, da oglaševanje razume kot celovit sistem. V letu 2025 prihaja v ospredje razumevanje oglaševanja kot arhitekture, kot celostne strukture, ki združuje poslovne cilje, podatke, komunikacijske kanale in tehnologijo v usklajeno celoto oziroma platformo.
Oglaševalske akcije ohranjajo svojo vrednost, a največjo moč dosežejo, ko so del širšega, strateško zasnovanega pristopa. Fraport Slovenija ta pristop že uresničuje. Svojo pozornost usmerja v gradnjo sistemov, ki zagotavljajo odpornost, skalabilnost, prilagodljivost in dolgoročni učinek svojih oglaševalskih aktivnosti.

Letošnja, jubilejna 30. Slovenska marketinška konferenca je postregla s presežki in prebudila tako naš um kot duha. Vsebinska raznolikost, bogat program, strokovnost, novi trendi in prebojne ideje so tisto, po čemer se SMK najbolj razlikuje od konkurenčnih dogodkov. Društvo za marketing Slovenije je po zaključku letošnjega dogodka objavilo obsežen povzetek dogajanja, v katerem so izpostavljene ključne vsebine letošnjega srečanja. Med govorci sta bila letos tudi člana iPROMove ekipe: Simon Cetin, ustanovitelj in partner družbe iPROM ter ustanovitelj in vodja laboratorija Retoba, in Anže Hribar, direktor področja analitike v družbi iPROM.

Evropski digitalni oglaševalski trg je v letu 2024 dosegel 118,9 milijarde evrov, kar predstavlja 16-odstotno rast glede na leto 2023. Slovenija je v istem obdobju zabeležila 9-odstotno rast, pri čemer je skupna vrednost digitalnega oglaševanja dosegla 93 milijonov evrov. Prikazno oglaševanje ostaja ključen segment na obeh trgih. V Evropi je prikazno oglaševanje zabeležilo 18,2-odstotno rast, medtem ko je v Sloveniji doseglo rast v višini 10,3 odstotka, kar potrjuje nadaljnjo stabilno krepitev vlaganj v vizualne digitalne formate tudi na domačem trgu.

Anže Hribar, direktor področja analitike v iPROMu, je na letošnji Slovenski marketinški konferenci (SMK) v predavanju Marketinška analitika z AI – adijo, čakanje in dober dan, kakovostnejše odločitve spregovoril o praktični rabi umetne inteligence v marketingu ter o ključnih izzivih podatkovne analitike.

Na konferenci DIGGIT 2025 je projekt integracije ojačevalnega učenja (reinforcement learning) v oglaševalsko platformo Ljubljana Airport FLY, ki jo v sodelovanju razvijata Fraport Slovenija in družba iPROM, prejel veliko nagrado za digitalno učinkovitost in zlato nagrado v kategoriji raba podatkov v digitalnem oglaševanju. Projekt je bil nagrajen na podlagi merljivih poslovnih rezultatov, inovativne uporabe umetne inteligence ter dosledne in dolgoročne podatkovne strategije.

Marketing magazin se je udeležil Brunch iPROM Akademije, ki je ponudila poglobljen vpogled v trende digitalnega oglaševanja za leto 2025. iPROM in Valicon sta predstavila najnovejše ugotovitve obsežne raziskave o medijskih vlaganjih in uporabi podatkov v tržnih strategijah. Osrednja sporočila dogodka so poudarjala stabilno rast digitalnih naložb, pomen podatkovno podprtih pristopov in vse večje zanašanje na lastne (prvoosebne) podatkovne vire.

Simon Cetin, ustanovitelj in partner v družbi iPROM ter ustanovitelj in vodja laboratorija Retoba, je v pogovoru z Društvom za marketing Slovenije spregovoril o prihodnosti marketinga v dobi umetne inteligence. V intervjuju je izpostavil, kako umetna inteligenca (AI) ni več zgolj orodje za povečanje učinkovitosti, temveč strateški sogovornik pri razmišljanju, ustvarjanju in odločanju. Z Društvom za marketing Slovenije je delil svoja razmišljanja o tem, kako bo umetna inteligenca preoblikovala trženjske prakse ter katere priložnosti in odgovornosti se pri tem odpirajo za podjetja in posameznike.

Danes se ne sprašujemo, ali bomo oglaševali na digitalnih kanalih ali ne, temveč je digital prva in premišljena strateška izbira. V ospredje stopa vprašanje zrelosti in ciljne usmerjenosti digitalnega pristopa, ne več njegova upravičenost. Podjetja, ki pomena digitala danes še ne prepoznajo, bodo jutri soočena z zmanjšano tržno prisotnostjo, učinkovitostjo in vidnostjo.
Čeprav so razmere na trgu nepredvidljive in podvržene hitrim spremembam, digitalno oglaševanje ostaja ena redkih stalnic. Njegova vrednost ne izhaja iz trenutne priljubljenosti, temveč iz zmožnosti povezovanja podatkovnih virov, naprednih tehnologij in poslovnih ciljev v realnem času. V primerjavi s klasičnimi komunikacijskimi kanali digital omogoča bistveno hitrejši odziv, višjo stopnjo prilagodljivosti in natančnejše ciljanje. Danes predstavlja ključno orodje odpornosti in dolgoročne rasti.

Prikazno oglaševanje tudi v letu 2025 ostaja osrednja oblika digitalnega oglaševanja. Njegovo vlogo danes krepijo prvoosebni podatki, uporaba umetne inteligence ter nove tehnološke zmogljivosti. Vse več oglaševalcev uporablja obogatene podatke, napovedno analitiko in AI-orodja za segmentacijo občinstva, dinamično prilagajanje kreativ in sprotno optimizacijo medijskih proračunov. Prav ta kombinacija omogoča, da prikazno oglaševanje deluje kot natančno usmerjena, merljiva in učinkovita taktika znotraj sodobnega digitalnega medijskega ekosistema.

V digitalni dobi podatki niso več zgolj podpora – postajajo jedro poslovnih odločitev. Zlasti v digitalnem oglaševanju je jasno, da uspeh vse bolj temelji na kakovostnih podatkih. Med vsemi vrstami podatkov izstopajo prvoosebni podatki – tisti, ki jih podjetja pridobijo neposredno od uporabnikov prek lastnih kanalov, kot so spletna mesta, mobilne aplikacije ali e-poštna sporočila.

Zaradi zakonite in pregledne pridobitve ter neposrednega izvora veljajo za najbolj zanesljiv vir vpogleda v potrebe, vedenje in namere uporabnikov. In vendar – čeprav se številna podjetja tega zavedajo – ostajajo koraki k aktivni uporabi prvoosebnih podatkov pogosto neizpeljani.