Deli

Jesen je čas, ko razmišljamo tudi o tem, kako bomo v prihajajočem letu razporedili sredstva, ki jih imamo na voljo za oglaševanje. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer bo oglaševalski proračun leta 2013 marsikje nižji od želenega. Čas je za razmislek, kako sredstva, ki bodo na voljo, porabiti kar najbolj racionalno.

DIGITALNI MEDIJI SO IZBIRA ŠTEVILKA ENA MED POTROŠNIKI TAKO V SLOVENIJI KOT V EVROPI

Ko gre za medijsko potrošnjo, postaja internet izbira številka ena. Tako po času, ki ga uporabniki namenijo za spremljanje različnih medijev, kot po pomembnosti s stališča informiranja. Do njega ne dostopamo samo prek računalnikov; mobilniki, tablice in igralne konzole postajajo del vsakdanjika. Potrošniki sočasno uporabljamo internet in gledamo televizijo, naraščajoče število tablic in pametnih telefonov pa to večopravilnost samo še stopnjuje.

Tule je samo nekaj ključnih podatkov o medijski potrošnji za slovenski trg iz raziskave Mediascope Europe 2012, ki jo vsako leto pripravlja IAB Europe:

Medijska-potrošnja-se-spreminja-iPROM-Mnenja-strokovnjakov-Nina-Bilban

Glede na podatke iz omenjene raziskave smo v Sloveniji, kar se uporabe interneta tiče, v vseh pogledih primerljivi s preostalim delom Evrope. Pravzaprav nekje celo izstopamo od povprečja. Odstotek tistih, ki hkrati gledajo televizijo in uporabljajo internet, je pri nas za osem odstotnih točk višji, kot to velja za povprečnega Evropejca.

MEDIJSKA POTROŠNJA IN RAZPOREJANJE OGLAŠEVALSKIH PRORAČUNOV MED RAZLIČNIMI MEDIJI

Logično je, da se spreminjajoča se medijska potrošnja odraža na razporeditvi oglaševalskih proračunov. Pri primerjavi tega področja si bom pomagala z Veliko Britanijo, vodilno na področju investicij, ki jih oglaševalci namenjajo internetu.

Ko skušam najti način, kako primerjati domači trg z Veliko Britanijo, mi SEMPL prek Facebooka postreže s pico, ki nudi domiselno primerjavo med medijsko potrošnjo in oglaševalskimi vložki v posamezen medij na slovenskem trgu. S sestavinami Mediane so jo pripravili pri slovenskem Starcomu.

Velikost rezine pice predstavlja delež medija v medijski potrošnji, količina gob na njem pa delež oglaševalskega proračuna, ki ga ta pobira. Največ gob je na televiziji, najmanj na radiu in internetu, poleg tega pa so koščki pice zelo neenakomerno obloženi, če jih primerjamo med seboj.

In Velika Britanija? Tako domiselne slike, kot je zgornja, sicer nisem našla, a tudi spodnja infografika je dovolj zgovorna. Na osnovi eMarketerjevih podatkov so jo pripravili v agenciji Polk&Union. Britanci so vodilni tako pri uporabi digitalnih medijev kot pri vložkih v digitalno oglaševanje. Po podatkih IAB-ja je internet tam po porabi medijskih sredstev že leta 2009 prehitel televizijo.

V Sloveniji 77 % celotne populacije uporablja internet, v Veliki Britaniji 81 %, torej le 4 odstotne točke več kot pri nas. V Sloveniji oglaševanje na internetu z vidika investicij zajema 5 % oglaševalskega kolača (dejanska investicija v spletno oglaševanje je sicer višja, saj Medianini podatki ne vključujejo vseh domačih spletnih medijev in mrež ter tudi ne oglaševanja slovenskih oglaševalcev na tujih spletnih medijih, kot so Google, Facebook in drugi), v Veliki Britaniji pa več kot četrtino celotnega oglaševalskega kolača. Torej oglaševalci v Veliki Britaniji digitalnemu oglaševanju namenjajo več kot petkrat več sredstev kot pri nas.

Z DIGITALNIM KOMUNICIRANJEM V SLOVENIJI DO KONKURENČNE PREDNOSTI

Da, spletno oglaševanje zahteva prilagojen pristop, nova znanja, trdo delo ter ustrezno tehnologijo v ozadju. V Sloveniji je prostora za digitalne pristope še precej, zasičenosti ni, kar še dodatno vpliva na cenovno učinkovitost komunikacijskih akcij. Prvi odgovorni za trženje so to v zadnjih nekaj letih spoznali, v digitalno komuniciranje intenzivno vlagajo, investicija se jim obrestuje in le vprašanje časa je, kdaj bodo dobili sledilce.

Spletno oglaševanje je oblika komuniciranja, ki ob pravilni uporabi ponuja možnost za optimizacijo celotnega marketinškega proračuna. S pravilnim vključevanjem digitalnega oglaševanja v medijski splet lahko ob nespremenjenih sredstvih za marketing dosežemo več. To pa je v danih razmerah ključno, mar ne?

Deli

Deli prispevek prek e-pošte

Vaše kontaktne podatke (ime, priimek in elektronski naslov) ter posredovani kontakt prejemnika (elektronski naslov) potrebujemo, da lahko na prejemnikov elektronski naslov posredujemo vaše sporočilo. Prejetih podatkov ne bomo uporabili za druge namene. Z vnosom vaših podatkov in podatkov prejemnika, izjavljate, da imate od prejemnika pridobljeno privolitev za posredovanje njegovega/njenega kontakta. V kolikor podatkov ne boste oddali, želenega sporočila ne bomo mogli posredovati. Več o vaših pravicah in varstvu osebnih podatkov izveste tukaj.

O avtorju

Nina Bilban, specialistka za področje trženjskega komuniciranja, je bila več kot deset let nepogrešljivi del iPROM ekipe. Univerzitetna diplomirana komunikologinja je s svojim diplomskim delom »Uporabniško usmerjeno oglaševanje v internetu« zaorala ledino na področju oglaševanja z vedenjskimi vzorci uporabnikov interneta in mu ponudila izjemno teoretsko osnovo. Podjetju se je pridružila kot skrbnica ključnih kupcev in večjim podjetjem svetovala pri strateškem uvajanju digitala v marketinške strategije. Radovednost ter želja po osvajanju novih področij sta jo kasneje vodili do tega, da je v iPROM-u prevzela funkcijo vodje marketinga in odnosov z javnostmi, kjer je skrbela za ugled in celostno podobo podjetja v javnosti. S temeljitim poznavanjem komunikacijskih orodij in inovativnih rešitev spletnega komuniciranja je bila Nina obenem vodja iPROM Akademije, izobraževalnega centra odličnosti, ki povezuje tuje in slovensko znanje na področju komuniciranja in trženja z uporabo digitalnih medijev.

Vsi prispevki avtorja