Pravna pravila, ki urejajo nagradne igre, so razpršena po več zakonih. Da bi lahko uspešno promovirali ponudbo svojega podjetja s (spletnimi) nagradnimi igrami, pri tem pa bili varni pred inšpektorji in pred morebitnimi zahtevki udeležencev, je nujno poznati vsaj nekaj osnovnih pravil.

ALI JE NAGRADNA IGRA IGRA NA SREČO?

Ne! Čeprav tiste nagradne igre, pri katerih se sodelovanje v igri pogojuje z nakupom, ustrezajo definiciji nagradne igre iz Zakona o igrah na srečo, pa ta isti zakon vsebuje izrecno določbo o tem, da se “nagradni razpisi v reklamne namene, ki jih prirejajo gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki”, ne štejejo za igre na srečo. To pa pomeni, da zanje ni potrebno pridobiti dovoljenja ali koncesije in da igre tudi ni potrebno nikamor prijavljati ali o njej sporočati podatkov.

KATERE ZAHTEVE POSTAVLJA ZAKONODAJA?

Obligacijski zakonik (OZ), ki nagradne igre šteje pod “obljubo nagrade, dano z javnim razpisom” določa naslednja pravila:

• Nagrada je lahko vezana na določeno dejanje (npr. objava fotografije, “všečkanje” na FB, izpolnitev ankete ipd.), na dosego določenega uspeha (npr. pravilni odgovori na vsa vprašanja pri kvizu) ali na kakšen drug pogoj.
• Pravico do nagrade ima tisti, ki prvi opravi dejanje, za katero je bila nagrada obljubljena; če je bilo več oseb enako hitrih, se nagrada med njih razdeli po enakih delih. V OZ niso urejeni (sicer najbolj) pogosti primeri, ko se nagrada podeli z žrebanjem enega ali več dobitnikov. Zato je absolutno nujno, da se v pravilih (pogojih) nagradne igre to izrecno navede – v nasprotnem primeru je organizator dolžan nagrado podeliti (oziroma razdeliti) vsem udeležencem, ki izpolnijo razpisane pogoje.
• Organizator je razpisano nagrado dolžan podeliti. Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP) obljubljanje nagrade, ki nato ni podeljena, šteje za zavajajočo poslovno prakso, za katero je zagrožena globa od 3.000 € do 40.000 € za pravno osebo in od 300 € do 2.000 € za odgovorno osebo.
• Če je bil v razpisu (objavi) nagradne igre določen rok za sodelovanje, nagradne igre (obljube) ni mogoče preklicati; če rok ni bil določen, je mogoče igro preklicati na enak način kot je bila objavljena, ali z osebnim sporočilom udeležencem (lahko po e-pošti), z nekaterimi dodatnimi varovalkami za udeležence.
• O podelitvi nagrade odloča organizator ali pa ena ali več oseb, ki jih on določi (komisija); če so v razpisu (pravilih, pogojih) določeni kriteriji za podelitev nagrade, mora biti nagrada podeljena skladno z njimi, sicer je podelitev mogoče izpodbijati pred sodiščem.
• Če želi organizator pridobiti lastninsko ali kakšno drugo (npr. avtorsko) pravico na delu, ki je bilo nagrajeno ali na delih, ki so mu bila posredovana (npr. poslana po e-pošti, objavljena na FB strani nagradne igre) v okviru nagradne igre, mora to izrecno določiti v razpisu (pravilih, pogojih) nagradne igre. V nasprotnem primeru pravice ne pridobi.

KAJ PA PROMOVIRANJE NAGRADNIH IGER PREKO E-POŠTE, SMS-OV IN PODOBNO?

Pri nagradnih igrah, ki se odvijajo ali promovirajo na spletu, gre za storitve informacijske družbe v smislu Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT). Kadar se nagradna igra promovira ali odvija s pomočjo t.i. komercialnih sporočil (npr. e-pošta s povabilom k udeležbi), zakon poleg ostalih splošnih zahtev glede pošiljanja komercialnih sporočil (soglasje prejemnika, razkritje pošiljatelja itd.) postavlja dodaten pogoj, in sicer, da so v takem sporočilu jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradni igri, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni. V praksi bo praviloma najbolj primerna rešitev, da sporočilo vsebuje povezavo na spletno mesto organizatorja, in sicer konkretno na podstran s pravili (pogoji) nagradne igre. Prav tako pravilna je rešitev, pri kateri so pogoji navedeni že v samem komercialnem sporočilu.

Za kršitve je po ZEPT zagrožena kazen od 2.000 € do 50.000 € za pravno osebo in od 1.000 € do 4.000 € za odgovorno osebo.

 KAJ JE ŠE POMEMBNO PRI ORGANIZACIJI NAGRADNE IGRE?

Potrebno se je zavedati, da Zakon o varstvu konkurence (ZVK) pridobivanje kupcev z dajanjem ali obljubljanjem nagrad, ki po vrednosti občutneje presegajo vrednost blaga ali storitve, s katero kupec pridobi možnost nagrade, šteje za dejanje nelojalne konkurence, ki je prepovedana in se sankcionira z najmanj 12.500 € globe.

Tržni inšpektorat je tako denimo sankcioniral (sodišče pa potrdilo) organizatorja nagradne igre, pri kateri so imeli kupci vstopnic možnost prejeti nagrado v znesku, ki je pomenil tisočkratnik cene vstopnice, ter primer, ko so kupci časopisa imeli možnost sodelovanja v žrebanju za osebni avtomobil.

Večina organizatorjev to prepoved obide s klavzulo “nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri”.

KAJ PA OSEBNI PODATKI UDELEŽENCEV?

Nagradne igre se pogosto organizirajo tudi ali izključno za to, da organizator zbere čim več kontaktnih in drugih podatkov svojih potencialnih kupcev. Ker gre za osebne podatke, je potrebno glede njihovega zbiranja, osebne privolitve za obdelavo, morebitne pogodbene obdelave, hrambe in zavarovanja v celoti upoštevati določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Sodeč po izkušnjah iz prakse je na tem področju težav in napak veliko. Tipično se zaplete že pri vprašanju, ali moramo/smemo od udeležencev pobrati davčne številke in katere ostale podatke lahko zakonito zberemo.

KAKO VAM LAHKO POMAGAMO?

Glede na to, da gre pri organizaciji in izvedbi nagradne igre za kompleksna pravna vprašanja, vam strokovnjaki JK Group:

• pomagajo določiti namene in cilje nagradne igre in preverijo njihovo zakonitost;
• pomagajo oblikovati pravila nagradne igre, ki bodo vaše podjetje maksimalno zaščitila;
• poskrbijo za pravna obvestila, privolitve za obdelavo osebnih podatkov in druga pravna besedila na portalu in v komercialnih sporočilih;
• lahko sodelujejo v komisijah za določitev nagrajencev in skrbijo za pravilen potek nagradnega žrebanja;
• upravljajo z morebitnimi zahtevki udeležencev.

POVZETEK

Da bi se izognili globam in inšpekcijskim postopkom, je pri organizaciji nagradnih iger potrebno poznati pravila, ki jih določajo Obligacijski zakonik, Zakon o elektronskem poslovanju na trgu in drugi predpisi.