Pred dobrim letom sva z režiserjem Žigom Vircem lansirala preliminarni video na YouTube. Link sva objavila na zasebnih facebook profilih sredi noči. Zjutraj je imel video nekaj sto ogledov, čez 24 ur že 200.000 in v enem tednu skoraj 800.000. Bežno googlanje pokaže neverjeten medijski odziv, globalno zanimanje, javljali so se novinarji od Amerike do Makedonije. V osnovi je šlo za napoved našega novega filmskega projekta, odziv je presenetil tudi nas. Ne, ni bila cenena provokacija. Film se dobro razvija, dobil je evropska in nacionalna sredstva, mednarodne koproducente in upam se trditi, da je bil lanski napovednik zgolj začetek.
A pri tem dogodku vseeno ni šlo za naključje. Žiga je leta 2010 podobno vzdramil slovensko in italijansko javnost s svojim filmom “Trst je naš!”. Mediji so skočili, oglasil se je zunanji italijanski minister, začele so se polemike. In vse, še preden je kdorkoli videl film. Je šlo za ponovno provokacijo? Film je imel v žanru kratkih igranih filmov izredno dobro gledanost. Za epilog pa je poskrbela nominacija za oskarja (http://www.oscars.org/press/pressreleases/2010/20100506.html ).
Morda se spomnite Žigove internetne video trilogije o Tinetu Streli še iz časov pred YouTube. Šlo je za kratke “spoof” filme, parodije na obnašanje Martina Strela. Tudi ta trilogija je bila deležna izredno veliko ogledov in velike medijske pozornosti. Mladci so se znašli v Mladini, Playboyu, v programu TV Slovenija ….
Očitno je v medijskem prostoru še možno vzbuditi pozornost in prepoznavnost kljub veliki zasičenosti. Z vidika digitalnega PR gre za dogodke, ki bi si jih verjetno želel vsak PR-ovec. Po teh dogodkih smo bili s strani različnih naročnikov večkrat deležni povpraševanj za produkcijo viralnih videov. A so zadeve propadle že v prvi fazi. Propadle so zato, ker naročniki niso razumeli kaj funkcionira in kaj pač ne. Pa poglejmo:
a) PROVOKACIJA ZARADI PROVOKACIJE
Vzbuditi pozornost je relativno lahko, bistveno težje pa je z njo narediti kaj pametnega. Zgoraj omenjeni primeri so vsi imeli širši kontekst in jasno vizijo naslednjih korakov. Če tega ni, stvari nimajo smisla. Sem prepričan, da če bi naredili gverilski video klip za bohinjski turizem, da bi v njem bohinjskega župana metali oblečenega v vodo in obmetavali s kamni, bi klip verjetno imel veliko ogledov. Ne vem pa, če bi se zato povečal turistični obisk Bohinja. Verjetno ne.
b) KAJ GLEDALCA RES ZANIMA?
Večina ljudi je v življenju videla toliko filmov in TV-programov, da jih ni možno blefirati. Polikane PR-ovske fraze, nerealni srečni obrazi potrošnikov, dolgovezni nagovori, prekopirane vizije, poslanstva, družbene odgovornosti. Ste res prepričani, da koga to zares zanima? Verjetno ne.
c) SAMOCENZURA
Imeti pogum in iskrenost je nekaj, kar gledalec zazna. Prej omenjene polikane PR-ovske vsebine po naših izkušnjah enostavno ne funkcionirajo. Oziroma funkcionirajo v ožjem polju poslovnega “B-to-B” komuniciranja. Gledalci jim enostavno ne verjamejo, oziroma jih sploh ne zanimajo. So jih siti. Če že menite, da bi šli v produkcijo pogumnejših, viralnih vsebin, je treba takoj umaknit vse omejitve, spustiti konje z vajeti. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, ali lahko v takšnih slučajih ohranite kontrolo? Verjetno ne.
V takšnih primerih raje ostanite pri klasičnih korporativnih filmih.
d) NERAZUMEVANJE OSNOVNIH KONCEPTOV KOMUNICIRANJA
Manj je več. Če ljudem povemo 100 stvari, si jih bodo ob prezasičenosti zapomnili morda 5. Če pa jim povemo 20 stvari, si jih bodo zapomnili 8. Zelo enostavna logika, mar ne? A v praksi je očitno to tako težko doseči. Samo ozrimo se po jumbo plakatih. Večina njih kar poka od informacij, ki so samo balast osnovnem sporočilu in kradejo pozornost. Tudi pri filmih velja enako pravilo in ne krancljajte filmov s tonami informacij in dolgoveznih besedil, ki v gledalcu utopijo vsako željo po gledanju. Za streznitev si je dobro pogledati statistike, ki povedo, na kateri točki gledalec prekine ogled. Mislite, da večina ljudi gleda video vsebine na spletu do konca? Verjetno ne.
Kaj več pa v živo na predavanju na iPROM-u, kamor prideva z Žigom. Pogovarjali se bomo o širšem kontekstu uporabe videa na spletu, morda pa vam za konec prišepnemo tudi kaj o jugoslovanskih raketah.