Računalniška tehnologija, ki uporablja realistične podobe, zvoke in druge občutke, ustvarjene s programsko opremo, z namenom posnemanja resničnega ali namišljenega okolja in simulira uporabnikovo fizično prisotnost tam, kar mu omogoča interakcijo s prostorom.
Oseba, ki uporablja virtualno resničnost, se običajno lahko razgleduje po umetno ustvarjenem svetu, se giba v njem in vstopa v interakcijo s predmeti ali z osebami, ki so prikazani tam. Virtualne resničnosti umetno ustvarjajo čutne izkušnje, ki lahko vključujejo pogled, dotik, sluh in redkeje vonj. Večina virtualnih resničnosti je prikazana na računalniškem monitorju, projekcijskem zaslonu ali se nahaja v slušalkah. Nekatere simulacije vključujejo dodatne senzorične informacije in zagotavljajo zvok prek zvočnikov ali slušalk.